V SOBOTO

(INTERVJU) Aleksander Jevšek: Prvi razpisi za evropski denar bodo objavljeni še letos

Darja Kocbek Darja Kocbek
19.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Slovenija bo z letom 2023 upravičena do približno 3,2 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev iz finančnega okvira za obdobje 2021-2027, ki jih bo treba porabiti do konca leta 2029. Če k temu znesku dodamo še delež, ki ga sofinancira država, bo za razvojne projekte v tem obdobju na voljo prek štiri milijarde evrov, pravi Aleksander Jevšek, minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Do konca prihodnjega leta pa je še čas za črpanje denarja iz prejšnjega finančnega okvira za obdobje 2014-2020.

Koliko kohezijskih sredstev je Sloveniji še ostalo za črpanje iz prejšnjega finančnega okvira 2014-2020?

"Na dan 31. oktobra je bilo iz državnega proračuna nakazanih 76 odstotkov izplačil. To pomeni, da moramo do 31. decembra 2023 izvesti še 24 odstotkov izplačil. V Sloveniji smo v tem trenutku po uspešnosti črpanja v vseh skladih kohezijske politike med prvimi desetimi državami EU. Uspešnost črpanja iz kohezije 2014-2020 se v povprečju giblje okoli 80 odstotkov. Pri posameznih skladih deleži zelo nihajo, glede na to, kdaj se plačila izvedejo. Intenzivnost črpanja je pri izvajanju vsakega finančnega obdobja v večini držav članic največja v zadnjih dveh mesecih zadnjih dveh let."

Je še dovolj časa, da bo mogoče porabiti vse, kar je še na voljo iz načrta 2014-2020? Že imate seznam projektov, ki jih ne bo mogoče izvesti, in seznam tistih, kamor bodo ta sredstva preusmerjena, da bo ves denar, ki je na voljo, mogoče porabiti?

"V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) zelo sprotno spremljamo izvajanje projektov. Nekaj jih je zaradi nepredvidljivih razmer, ki so nastale v času izvajanja, nekoliko zastalo. V mislih imam predvsem epidemijo covida-19, vojno v Ukrajini, draginjo, ki je povezana z vojno v Ukrajini, dvig cen energentov, dvig cen gradbenih storitev. V okviru svojih pristojnosti na zaprosilo upravičencev podaljšujemo roke za dokončanje projektov, kjer je to mogoče, s ciljem, da bodo zaključeni do konca prihodnjega leta in bodo sredstva v celoti porabljena. Ocenjujem, da bomo v celoti porabili vsa kohezijska sredstva, ki jih imamo na voljo za obdobje 2014-2020."

Koliko pa je imela Slovenija v tem načrtu v celoti na voljo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih?

"Na voljo ga je bilo tri milijarde evrov."

Koliko od tega zneska ste že dobili nakazano iz Bruslja, saj denar najprej založi slovenski proračun in ministrstvo za finance po zaključku projekta pošlje zahtevek za povračilo na Evropsko komisijo v Bruselj?

"Iz Bruslja smo dobili nakazanih okrog 2,2 milijarde evrov in smo trenutno med prvimi desetimi državami članicami po uspešnosti črpanja kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020."

Lahko navedete kak konkreten primer projekta, katerega izvajanje je zaradi nepredvidljivih razmer zastalo?

"Na splošno lahko rečem, da so to predvsem projekti s področja oskrbe z vodo, dograditve in zaključka poslovno-obrtnih con, nekateri projekti, ki se financirajo s sredstvi Programa za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), ki je bil na ravni EU sprejet med ukrepi za odziv na krizo, ki jo je povzročila epidemija covida-19. S programom REACT-EU je Slovenija dobila dodatnih 277 milijonov evrov nepovratnih sredstev predvsem za naložbe za oskrbo starejših, v zdravstvu, turizmu in izobraževanju. V sodelovanju z resornimi ministrstvi bomo poskrbeli, da bodo tudi ta sredstva v celoti porabljena. Glede črpanja sredstev za kohezijo v obdobju 2014-2020 bi rad povedal še, da se vse države članice zaradi nepredvidljivih razmer soočajo z enakimi problemi kot Slovenija. Evropska komisija pripravlja vrsto ukrepov, s katerimi bi pomagala, da bi države članice lahko uspešno izkoristile vsa sredstva, ki jih imajo na voljo v finančnem načrtu za obdobje 2014-2020. V torek bo v Bruslju zasedanje Sveta EU za splošne zadeve, na katerem bomo ministri držav članic sprejeli sklepe o kohezijski politiki, izmenjali mnenja o dolgoročnih vplivih kohezijske politike na razvoj manj razvitih regij in o mehanizmih za uspešen zaključek obdobja 2014-2020. Zastoji pri izvajanju projektov, ki so posledica vojne v Ukrajini in s tem draginje, niso posebnost Slovenije, ampak imajo s tem težave vse države članice."

Robert Balen

Če greva na aktualni finančni okvir za obdobje 2021-2027, koliko kohezijskih sredstev ima Slovenija na voljo v tem okviru in koliko je časa, da jih porabi?

"Slovenija bo z letom 2023 upravičena do približno 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Če k temu znesku dodamo še delež, ki ga sofinancira država, bo za razvojne projekte v tem obdobju na voljo prek štiri milijarde evrov. Pri tem bi omenil še sredstva INTERREG, ki so namenjena programom čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška, Slovenija-Madžarska, Slovenija-Avstrija in Slovenija-Italija. Na voljo je 94 milijonov evrov in prvi razpisi bodo predvidoma objavljeni že konec tega leta. V okviru prispevka Švice, ki je tudi namenjen zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik, je na voljo še dodatnih 17 milijonov švicarskih frankov."

Kako daleč so priprave za začetek črpanja sredstev iz novega finančnega okvira 2021-2027, bo Slovenija ujela rok, da ne bo zamudila prvih dveh tranš, na kar ste opozorili po prihodu v SVRK?

"V zelo kratkem času nam je uspelo pripraviti tako sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027 kot program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Partnerski sporazum je Evropska komisija septembra že potrdila, program pa smo oktobra uradno poslali v Bruselj in ga bo predvidoma uradno potrdila decembra. Tako smo se z res izredno požrtvovalnim delom sodelavcev v SVRK izognili temu, da bi izgubili prvi dve tranši denarja v višini 0,5 milijarde evrov. To bi se zgodilo, če tega programa ne bi pripravili do konca leta."

Kje se je zatikalo pri pripravi obeh dokumentov, ki sta osnova za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027, da ste ju pripravili tik pred iztekom roka?

"Razlogov za to je več, verjetno je med njimi tudi to, da se prejšnje vodstvo SVRK ni moglo uskladiti z vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, ki morata po nacionalni zakonodaji podati soglasje k obema dokumentoma. Objektivni razlog za zamudo je gotovo tudi, da smo imeli volitve v državni zbor. Ampak po moji oceni bi bilo mogoče oba dokumenta pripraviti že pred volitvami. V SVRK se zdaj s preteklostjo ne ukvarjamo več, ukvarjamo se s prihodnostjo. Pripravljamo izvedbene akte, da bo evropska sredstva mogoče čim hitreje začeti črpati."

Kdaj so predvideni prvi razpisi?

"Prve razpise lahko pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta. Kot sem že omenil, bodo prvi razpisi programa INTERREG objavljeni predvidoma že konec leta. Tudi prvi razpisi prispevka Švice, v katerem so na voljo sredstva za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, so predvideni v letu 2023."

Kakšni bodo prvi razpisi, ki so predvideni v letu 2023, bodo sredstva na voljo za naložbe z vseh področij ali najprej le za določena področja?

"Na voljo bodo sredstva za naložbe za izpolnitev vseh ciljev kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki so pametnejša Slovenija, zelena nizkoogoljična Slovenija, bolj povezana in bolj socialna Slovenija pa Slovenija bližje državljanom. Poleg tega je iz Sklada za pravični prehod, ki je nov mehanizem, za zasavsko in šaleško regijo na voljo 249 milijonov evrov evropskih sredstev."

Katere so sicer glavne novosti kohezijske politike za obdobje 2021-2027 v primerjavi z obdobjem 2014-2020, zlasti za vzhodno in zahodno kohezijsko regijo?

"Novost in posebnost je drugačna stopnja sofinanciranja za zahodno kohezijsko regijo. Pravila EU določajo, da se v manj razvitih regijah projekti financirajo 85-odstotno iz evropskih sredstev, v bolj razvitih regijah pa 40-odstotno. V zahodni kohezijski regiji so ves čas opozarjali, da so nekatere občine oziroma območja v njihovi regiji slabše razvita kot tista v vzhodni kohezijski regiji. Zaradi tega je bilo treba izvesti ukrep, da za slabše razvita območja v zahodni kohezijski regiji iz integralnega proračuna zagotovimo sredstva in tako na nek način uravnotežimo kohezijska sredstva, ki bodo zanje na voljo v finančnem obdobju 2021-2027."

Robert Balen

Torej bodo v manj razvitih območjih in občinah v zahodni kohezijski regiji za svoje projekte dobili enak delež sofinanciranja kot v vzhodni kohezijski regiji?

"Tako je, ker v zahodni kohezijski regiji Ljubljana s svojo stopnjo razvitosti nekoliko ruši ravnotežje med občinami, ki so slabše razvite. Ne bi bilo prav, da bi zaradi visoke stopnje razvitosti Ljubljane v slabše razvitih občinah in območjih regije dobili manj denarja."

Sredstva so v proračunu za to predvidena?

"Seveda so."

Omenili ste že Sklad za pravični prehod. Kaj ta prinaša šaleški in zasavski regiji?

"To je poseben mehanizem za premogovna območja. V območnih načrtih so opredeljeni predvsem ukrepi za lajšanje socialnoekonomskih izzivov, ki so posledica prehoda na energetske in podnebne cilje EU 2030 in podnebno nevtralno gospodarstvo EU do leta 2050. Obe regiji pripravljata tudi konkretne ukrepe za porabo tega denarja. Ta sredstva bodo namenili predvsem za naložbe in ukrepe na prostorsko in okoljsko degradiranih območjih, za izboljšanje energetske učinkovitosti, gospodarski razvoj, raziskave, inovacije ter proizvodne zmogljivosti v malih in srednje velikih podjetjih, v katerih bomo podpirali pilotne in demonstracijske projekte. Ta denar bo na voljo tudi za zagonska podjetja. Prav tako bomo vlagali v razvoj človeških virov, izobraževalni sistem, kompetence šolajočih se, v digitalne kompetence, podjetnost in tako dalje."

Kako bi to pojasnili običajnemu državljanu oziroma kako ste takšne ukrepe razlagali kot župan, da so občani razumeli, za kaj bo porabljen denar?

"Predvsem gre za prestrukturiranje regij iz premogovništva v razvoj malih in srednjih podjetij, ki bodo temeljila na visokih tehnologijah in digitalizaciji. Ljudi, ki so delali v rudnikih, želimo prekvalificirati v poklice z dodano vrednostjo. Ker v Šaleški dolini in Zasavju ne bomo več izkopavali premoga, želimo s spremembo energetskih konceptov preiti na izrabo obnovljivih virov energije."

Katere so glavne novosti v kohezijski politiki 2021-2027, ko govorimo o poenostavitvah pri pripravi projektov in odobritvah projektov, izplačilih, financiranju, dokazovanju upravičenosti porabe?

"To je po mojem mnenju ključno vprašanje. Ko sem kot kandidat za ministra v državnem zboru predstavljal svoje delo, sem zagotovil, da bomo pri črpanju evropskih sredstev v novem finančnem okviru 2021-2027 šli v poenostavitve. Zdaj lahko rečem, da poenostavitve gredo v smer, da bomo kontrole pri projektih, ki bodo izvedeni, ob zagotavljanju transparentnosti in zakonitosti porabe sredstev, bistveno poenostavili."

Ste lahko bolj konkretni?

"Kohezijski projekt obsega približno 30 centimetrov visok kup papirja. Če poenostavim, so kontrolorji recimo na ministrstvu za okolje in prostor obrnili vsak list papirja s tega kupa, kar je trajalo tedne in mesece. Potem so to dokumentacijo poslali SVRK, kjer so to naredili še enkrat. Posledica teh kontrol in birokratskih postopkov je, da upravičenec, ki založi denar, čaka več kot pol leta na to, da ga dobi povrnjenega. Kot županu občine Murska Sobota mi je to povzročalo likvidnostne težave. Občina je imela za 1,7 milijona evrov založenega denarja, po sedmih mesecih pa zaradi tega skorajda nismo imeli denarja za plače v vrtcih. Takratnega ministra za okolje in prostor Jureta Lebna sem zaradi tega lepo prosil, naj nam da denar. Takšni postopki in kontrole povzročajo težave tako občinam kot podjetjem, zaradi tega bomo skušali čas, v katerem dobi upravičenec denar, ki ga založi, čim bolj skrajšati."

To torej ne bo več trajalo sedem mesecev, ampak mesec, dva?

"To bo odvisno od projekta. Bomo pa te postopke bistveno pohitrili. Prav tako bomo izvedli poenostavitev obračuna stroškov. Zdaj je sistem za obračunavanje upravičenih stroškov namreč izjemno zapleten. Zagotovili bomo enotno razlago evropske uredbe in uredbe za izvajanje kohezijske politike s strani vseh ministrstev, ki izvajajo razpise. V preteklosti se je namreč dogajalo, da so si na ministrstvih uredbe različno razlagali, kar je pri tistih, ki so se na razpise prijavljali, povzročalo zmedo."

To boste naredili v SVRK?

"Tako je. To zdaj vnašamo v uredbo za izvajanje kohezijske politike, ki jo bomo sprejeli do novega leta, potem jo bo sprejela vlada in bo veljala za vsa ministrstva enako. Poenostavitev bo tudi enostavnejši sistem prenosa alokacije sredstev med skladi in instrumenti. Evropska komisija pa je predlagala, da za manjše odločitve pri prerazporeditvah sredstev ne bo več potrebno njeno mnenje."

Andrej Petelinšek

Kaj so to manjše odločitve?

"Konkretnih navodil še nimamo, ker jih Evropska komisija še pripravlja."

Kaj v novem finančnem načrtu za obdobje 2021-2027 lahko pričakujejo občine?

"Občine bodo v primerjavi s finančnim obdobjem 2014-2020 za svoje projekte dobile približno 350 milijonov evrov več. To so projekti, kjer so neposredni upravičenci porabe evropskih sredstev."

Recimo?

"Energetska prenova stavb, odvajanje in čiščenje odpadne vode, protipoplavna varnost … Tudi manjše občine bodo imele boljšo možnost dostopa do evropskih sredstev kot v prejšnjem finančnem okviru 2014-2020. To izhaja iz naslova mehanizmov, kot so dogovor za razvoj regij, program INTERREG, strateški načrt za razvoj podeželja. Bi pa rad omenil, da imajo manjše občine pogosto težave pri pripravi in prijavah projektov za razpise, ker nimajo ustreznih kadrovskih virov za to. Zanje velja priporočilo, da se povežejo med seboj in projekte prijavljajo skupaj. Ker same nimajo administracije, ki bi imela tovrstno znanje, se mi zdi prav, da se povezujejo."

Kako komunicirate z občinami?

"Od prvega dne, odkar sem minister, sem vzpostavil stik. Bil sem fizično prisoten pri obravnavi dokumentov za izvajanje kohezijske politike v obdobju finančnega okvira 2021-2027 v vzhodni in zahodni kohezijski regiji, tudi z vsemi tremi združenji občin smo sedeli že nekajkrat skupaj. Kot minister, pristojen za kohezijo, sem član delovne skupine za lokalno samoupravo, ki jo vodi ministrstvo za javno upravo. Redno se udeležujem razvojnih svetov regij. Velika prednost tega, da smo v stalnem stiku, je, da tako dobim signal od spodaj navzgor, saj izvem, kateri so tisti projekti, ki jih občine in podjetja resnično potrebujejo in pričakujejo v novem finančnem okviru, seveda v okviru ciljev, ki so bili določeni na ravni EU. Napačno se mi zdi, da bi od zgoraj navzdol določali, kaj morajo delati, saj v podjetjih in občinah najbolje vedo, kaj potrebujejo. Opozoril bi še, da je napačno prepričanje, da občine dobijo denar samo za pločnike, ceste, kanalizacijo in vodovod. Tudi iz ostalih mehanizmov ga posredno prek pristojnih ministrstev dobijo za izobraževanje, ukrepe na področju trga dela, zdravstva, za oskrbo starejših, socialno vključenost, javna dela ..."

Cilji, ki so jih določili na ravni EU in so pametnejša Slovenija, zelena nizkoogljična Slovenija, bolj povezana in bolj socialna Slovenija pa Slovenija bližje državljanom, sleherniku ne povedo veliko. Skrbijo pa ga oskrba z energenti, stroški za ogrevanje, nasploh draginja, zdravstvena oskrba, možnosti za oskrbo in pomoč v starosti, brezposelnost v času prihajajoče recesije. Kako boste s kohezijsko politiko lahko zajeli te skrbi?

"Bistvo kohezijske politike je krepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU oziroma zmanjševati razliko v razvitosti držav in regij. Pogosto imam občutek, da se besedo kohezija razume, kot da je to evropski denar. Kohezija je pravzaprav skladnost razvoja. Na tem področju je po mojem prepričanju pred bodočim ministrstvom za regionalni razvoj in kohezijo kar precej pomembnih nalog. Ob obiskih po Sloveniji, predvsem v Halozah, Prekmurju, na Koroškem, opažam, da se obmejna območja praznijo, ker jim je posvečeno premalo pozornosti. Tam bi bilo treba s kohezijskimi ukrepi zagotoviti takšno kakovost življenja, da mladi ne bi odhajali. Smo pa v Sloveniji seveda zdaj del tega, kar se dogaja v Evropi, soočamo se z energetsko krizo. Lahko povem, da Evropska komisija pripravlja tudi ukrepe za blaženje energetske revščine in energetske krize nasploh. To je sicer predmet pogovorov na zasedanjih ministrov, ki se ukvarjajo z energetiko. Kot minister, pristojen za kohezijo, se zelo izogibam spuščanja v druge resorje, lahko pa rečem, da bomo tudi v okviru kohezijske politike na tem področju izvajali določene ukrepe. Predlog za to je že pripravljen, vendar pa še ni usklajen. Poudariti moram, da če bi sredstva iz kohezije ostala neporabljena, bi ta ostanek namenili za lajšanje energetske krize tako za podjetja kot za državljane. To velja na ravni EU za vse države članice, ne samo za Slovenijo."

Ko ste rekli, da se določena območja praznijo, je treba omeniti tudi nakupe zapuščenih kmetij, starejših hiš na podeželju, kar pomeni, da se ljudje v zadnjem času selijo tudi iz mest na podeželje, zlasti tja, kjer je blizu avtocesta.

"Da, komunikacije so osnovna stvar pri tovrstnih odločitvah. Na podlagi primera Pomurja lahko povem, da je zelo veliko propadajočih kmetij na Goričkem zdaj v fazi prenove. Predvsem se tam razvija tako imenovani butični turizem, ko novi lastniki te hiše uredijo in jih oddajajo v turistične namene. To je posledično povezano s tem, da je predviden denar tudi za spodbujanje tega turizma. Predviden je tako za investicije kot za podpore tistim, ki skrbijo za to, da imajo gostje tam gostinsko ponudbo pa vsebine za različne aktivnosti, kot je kolesarjenje. Jaz tam živim in vem, da je to pozitivna zadeva."

Kaj od novega finančnega načrta za kohezijo 2012-2027 lahko pričakujejo podjetja, kdaj bodo objavljeni prvi razpisi za tovrstne spodbude in ukrepe?

"Podjetja bodo lahko sodelovala na razpisih z vseh petih prednostnih področij kohezijske politike programskega obdobja 2021-2027. Kot sem že povedal, bodo prvi razpisi predvidoma objavljeni v prvi polovici prihodnjega leta."

Kako v SVRK rešujete problem s kadri?

"V zadnjih letih je SVRK zapustila skoraj tretjina zaposlenih, ukinjenih je bilo veliko delovnih mest. Odliv je bil velik in to je resen problem, ker na eni strani zaključujemo prejšnje programsko obdobje 2014-2020, hkrati pa pripravljamo vse potrebno za novo obdobje 2021-2027. Ob tem moram reči, da se je del zaposlenih izredno potrudil in vložil vse napore, da nam bo uspelo oboje izvesti tako, kot je potrebno. V pripravah na novo finančno obdobje je tudi vlada prisluhnila mojemu zaprosilu in v kadrovskem načrtu za leto 2023 predvidela nova delovna mesta, ki jih bomo zapolnili zato, da bodo lahko tisti, ki koristijo evropska kohezijska sredstva, torej občine, podjetniki, univerze, dobili z naše strani ustrezen in pravočasen strokovni servis."

Kadri so na voljo ali imate v javni upravi tudi že enake probleme kot v podjetjih, kjer si ustrezno usposobljene in kvalificirane ljudi že lep čas kradejo, ponekod pa je menda pomanjkanje že tako hudo, da si jih tudi krasti ne morejo več?

"V SVRK ljudi, ki poznajo kohezijo, iščemo znotraj javne uprave, saj so tudi zaposleni na ministrstvih v okviru tehnične pomoči poznajo mehanizme kohezijske politike, vedo tudi, kako se črpajo evropska sredstva. Tako uspešno sestavljamo ekipo in mislim, da bomo novo leto začeli pripravljeni. Če rečem malo hudomušno, si tudi mi v javni upravi kadre malce krademo in tudi nam jih kradejo. Je pa dejstvo, da so prehodi z enega ministrstva na drugo ali iz enega dela javne uprave v drugega normalni in človeški. Ljudje gredo tja, kjer jim ponudijo boljše delovno mesto, vodstveni položaj, boljšo plačo. To je proces, ki se mu ni mogoče izogniti, in tega nima smisla preprečevati. Najboljše je, da ustvariš takšno delovno okolje, da se zaposleni dobro počutijo in želijo ostati. V tej smeri v SVRK res intenzivno delamo in se trudimo."

Iščete ljudi tudi z javnimi razpisi ali samo med tistimi, ki so že zaposleni v javni upravi?

"Najprej bomo poiskali ljudi znotraj javne uprave, potem bomo začeli iskati tudi zunanje sodelavce."

Evropska komisija je po letu 2020 pripravila, države članice pa sprejele kup novih mehanizmov in ukrepov za reševanje kriz, zato je vse težje imeti pregled nad njimi in s tem skrbeti, da ni navzkrižij in podvajanj. Kako v SVRK zagotavljate, da se kohezijska politika prilagaja tem novim shemam in mehanizmom? Pa kako na splošno v okviru vlade zagotavljate, da ni podvajanj in križanj, na primer s skladom za odpornost in okrevanje oziroma nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost (NOO), ki je v pristojnosti ministrstva za finance, pa z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ko govorimo o podpori podjetjem, z ministrstvom za kmetijstvo, ko govorimo o podpori kmetijskemu sektorju in razvoju podeželja?

"Mehanizmi in ukrepi se ne smejo prekrivati. Ko smo pripravljali program za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2021-2027, smo bili zelo pozorni na to, da se zagotavlja sinergija tako z nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost kot tudi z drugimi ukrepi, ki se izvajajo na ravni EU. Pozorni smo bili, da se med seboj ne podvajajo, ampak dopolnjujejo. Za ustrezno vsebino posameznega projekta in za financiranje iz različnih virov so odgovorna resorna ministrstva. Z njimi smo uskladili program tako, da se ukrepi in mehanizmi ne podvajajo ali prekrivajo. Z vsemi ministrstvi v SVRK nasploh sodelujemo zelo dobro in korektno. Posebej moram izpostaviti ministrstvo za finance, ker smo zelo korektno sodelovali, čeprav je šlo za zelo zahtevne teme, za usklajevanje deleža države pri financiranju kohezije. Treba je vedeti in se zavedati, da so kohezijska sredstva nosilna sredstva za naložbe v državi. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu za finance."

Gotovo bi bilo mogoče marsikaj izvesti tudi znotraj obstoječih mehanizmov in si v Evropski komisiji ne bi bilo treba za vsako priložnost in krizo izmišljati novih. Tako se v javnosti vse bolj krepi vtis, da gre predvsem za to, da se v komisiji s predsednico Ursulo von der Leyen na čelu želijo predvsem promovirati in si pripenjati medalje.

"Pritiski držav članic za poenostavitve pri odločanju so zelo veliki. Res je treba zagotavljati transparentnost porabe evropskega denarja in preprečiti kakršne koli zlorabe."

Zakaj pa je izvedba ukrepov na podlagi NOO, ki je podlaga za črpanje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, v Sloveniji v pristojnosti ministrstva za finance, ne SVRK?

"To odločitev je sprejela prejšnja vlada in mi je ne nameravamo spreminjati."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?