Otroci so med pandemijo novega koronavirusa nedvomno pogosteje uporabljali slušalke kot običajno. Tudi sicer jih pogosto potrebujejo, medtem ko se šolajo na daljavo, po video povezavi klepetajo s prijatelji in sorodniki, poslušajo svojo priljubljeno glasbo ali gledajo filme na Netflixu. Pri tem bi morali biti previdni tako glede glasnosti zvoka kot tudi glede trajanja uporabe slušalk. Prevelika glasnost ali predolga uporaba slušalk lahko namreč trajno poškodujeta sluh. Dobra novica je, da obstajajo razmeroma preprosti načini, na katere je mogoče poškodbe ušes in sluha preprečiti.
Sluh je treba varovati vse življenje, saj škode pogosto ni mogoče nikoli več popraviti. Obstajajo na primer standardi in smernice glede izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu, ki določajo, kdaj morajo delavci uporabljati zaščitna sredstva, kot so zamaški in ščitniki za ušesa. Toda na žalost narašča število primerov izgube sluha pri otrocih. Lani so bili objavljeni izsledki študije, v okviru katere so preučili sluh več kot 3,3 milijona otrok iz 39 držav v preteklih 20 letih. Pokazalo se je, da se je pri približno 13 odstotkih otrok do 18. leta starosti sluh tako poslabšal, da so imeli velikokrat težave pri razločevanju zvokov, pomembnih za razumevanje govora. Študija hkrati nakazuje, da se izguba sluha pri otrocih povečuje, vendar za zdaj ne vemo, zakaj.
Ne obstaja prav veliko študij o tem, ali je izguba sluha neposredno povezana z uporabo slušalk. Toda nizozemska raziskava, v katero so bili vključeni devet do enajst let stari otroci, je pokazala, da je kar 40 odstotkov izmed 14 odstotkov otrok, ki se jim je sluh občutno poslabšal, uporabljalo prenosne glasbene predvajalnike s slušalkami. Bi lahko slušalke prispevale k izgubi sluha? Morda, vendar tega ne vemo zagotovo, zato so nujne nadaljnje raziskave.

Kako vemo, da je otrokov sluh prizadet

Odrasli težave s sluhom pri sebi običajno opazimo, ko le s težavo zaznavamo tone visokih frekvenc. Zvoki se nam zdijo zadušeni, včasih imamo občutek zamašenih ušes ali nam v ušesih zvoni ali šumi (tinitus). V nasprotju z odraslimi pa otroci običajno teh simptomov ne znajo opisati drugače kot z izrazi, ki jih poznajo. Pravijo denimo, da v ušesih slišijo brenčanje čebel, piskanje na piščalko ali žvižganje vetra. Starši bi morali vse te simptome, povezane s sluhom, vzeti resno in otroka odpeljati na testiranje sluha. Najbolje je, da najprej obiščejo družinskega zdravnika in nato, če je to potrebno, še kliniko za sluh.

Preglasen zvok poškoduje sluh

Naše notranje uho (kohlea) vsebuje drobcene slušne celice, poimenovane lasne celice (dlačnice), ki zvoke, ki jih slišimo, spreminjajo v električne signale za naše možgane. Te lasne celice so natančno uglašene na različne zvočne frekvence, kot tipke na klavirju. Močan hrup lahko poškoduje te lasne celice in morda tudi živec, ki notranje uho povezuje z možgani. Dolgotrajna in ponavljajoča se izpostavljenost glasnemu hrupu lahko vodi k trajni izgubi sluha. Na žalost je lahko do tedaj, ko človek opazi težave, njegov sluh že nepopravljivo poškodovan.

Zakaj bi morali zaščititi sluh

Nevarnost poškodb sluha je odvisna od glasnosti zvoka in trajanja izpostavljenosti. K zmanjšanju te nevarnosti lahko prispevamo z omejitvijo obeh. Glasnost zvoka merimo z decibeli. Pri tem uporabljamo logaritmično decibelno amplitudno lestvico. To pomeni, da je zvok z jakostjo 110 decibelov (denimo zvok motorne žage) pravzaprav za več kot deset odstotkov glasnejši od zvoka z jakostjo 100 decibelov. Starši si lahko brezplačno naložijo aplikacije za merjenje jakosti zvoka, ki jim bodo pomagale razumeti jakost zvoka oziroma hrupa v različnih okoljih in pri različnih aktivnostih.

Dovolj dolgi odmori

Izpostavljenost hrupu je kumulativna. Vir hrupa so lahko tudi druge stvari v otrokovem okolju. Pomislite na vse otrokove aktivnosti čez dan. Starši bi morali poskrbeti, da otrok ne bo izpostavljen več glasnim aktivnostim zaporedoma, denimo poslušanju glasbe preko slušalk, nato obisku glasbene šole in potem še igri z glasnimi igračami. Glede na celoten odmerek hrupa, ki mu je otrok izpostavljen čez dan, naj starši med tovrstnimi aktivnostmi načrtujejo dovolj dolge odmore, da si bodo lahko otrokova ušesa opomogla. Pri tem je seveda nujno, da starši tudi sami dosledno upoštevajo ta pravila in so otroku za vzgled. Ključnega pomena sta zgledna uporaba slušalk in izražanje zadovoljstva, da lahko človek v odrasli dobi še vedno zelo dobro sliši.

*Peter Carew je predavatelj na Univerzi v Melbournu, Valerie Sung je pediatrinja, raziskovalka in častna profesorica na otroškem raziskovalnem inštitutu Murdoch