Sladki pelin - nam sladka grenka rastlina

Zadnje čase pri nas pogosto slišimo o sladkem pelinu (Artemisia annua L.). Kot zdravilno rastlino - proti malariji, za zniževanje temperature, tudi kot sredstvo proti nekaterim vrstam raka, pri zlatenici, proti vnetjem, gripi, herpesu, menstruacijskih bolečinah, diabetesu in verjetno še čemu - jo v Aziji uporabljajo že tisočletja. Kitajska znanstvenica Youyou Tu je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za medicino, saj je dokazala, da zdravljenje z artemisininom, izvlečkom iz sladkega pelina, močno zmanjša smrtnost pri obolelih za malarijo. Odkrila je, da artemisinin skupaj z železom v krvni plazmi tvori kisikove radikale, ki ubijejo povzročitelja malarije, ki živi kot znotrajcelični parazit, v rdečih krvničkah. Tudi pri raku deluje podobno.

Sejemo ga spomladi

Sladki pelin spada v družino nebinovk, kamor sodita tudi navadni pelin in pehtran. Kljub svojemu imenu je precej grenka rastlina, a z izjemno prijetnim vonjem. Razmnožujemo ga s semeni, ki kalijo na svetlobi, torej jih ne prekrivamo z zemljo. Sejemo ga spomladi, da dobimo sadike, ki jih enkrat pikiramo in v maju, ko ni več pozebe, posadimo na vrt. Sejančki so zelo drobni, nežni in občutljivi, zato moramo biti zelo previdni ob zalivanju. Najbolje je, da zemljo do kalitve pršimo, kasneje pa sejančke zalivamo od spodaj, iz podstavka, da zemlja sama vleče vodo navzgor. Rastlinice se zelo rade obračajo k svetlobi, zato jih je treba vsakodnevno obračati. Tudi na vrtu jih posadimo na svetlo, a ne preveč sončno mesto.

Če rastlino pustimo na vrtu, da sama odvrže semena, se bo pelin prav tako in v izobilju pojavil spomladi. Sladki pelin zraste v košato, do dva metra visoko grmičasto rastlino z nežnimi, globoko narezljanimi, po kamilici dišečimi listki in drobnimi zeleno-rumenimi cvetovi, ki se odprejo konec avgusta ali v začetku septembra. Steblo je gladko, zelene do rjavovijolične barve. Ob cvetenju je rastlina primerna za žetev. Posušimo osmukane cvetove z nekaj lističi in drobnimi stebli. Temperatura pri sušenju se ne sme dvigniti nad 40 °C, sicer se temperaturno nestabilen in občutljiv artemisinin izgublja v zrak. Poleg artemisinina so učinkovine v sladkem pelinu še kumarini, flavonoidi, fenolne kisline.

Pri izgubi apetita

Ker je artemisinin bolj lipofilna kot hidrofilna spojina, je bolj topen v maščobah kot v vodi. Tudi prevroča voda razgradi del artemisinina, zato je bolje da kot poparek pripravimo hladen namok s kančkom maščobe; še boljša je uporaba alkoholne tinkture, saj se v alkohol izlužijo tako maščobno kot vodno topne učinkovine. Uživamo lahko tudi izoliran artemisinin v tabletkah, a tukaj moramo paziti, da ne gre za sintetične učinkovine. Priporočljivo je tudi sočasno jemanje pripravkov iz železa, kadar ga pijemo ob težjih boleznih, kot sta rak ali malarija.

Sladki pelin se, razen za zdravljenje malarije in nekaterih vrst raka, uporablja tudi zoper virusne in bakterijske okužbe, kot so driske in okužbe prebavil, bolezni, ki jih povzročajo paraziti in pršice, za glivične okužbe pljuč, pri prehladu, razdraženem želodcu, zlatenici, psoriazi, herpesu in drugih avtoimunih boleznih, pri izgubi apetita, premajhnem izločanju žolča, bolečih menstruacijah …

Za nego kože

Z maceratom iz sladkega pelina lahko negujemo tudi kožo. Tudi skozi njo telo dobi nekaj učinkovin iz sladkega pelina. Če imamo doma alembik oziroma destilator, si iz sladkega pelina lahko naredimo tudi hidrolat in eterično olje. Eterično olje vmešamo v hladno stiskano olje, s katerim masiramo telo, ali ga damo v izparilnik, za odišavljanje zraka. Uporablja se tudi v parfumski in kozmetični industriji. Ima protimikrobno delovanje. S hidrolatom lahko mažemo herpes, lahko pa ga tudi uživamo, žlico v dva decilitra vode. Zaradi tveganja za zarodek naj se ga v večjih količinah izogibajo nosečnice.