Luštrek je nepogrešljiva začimba, a ni le za juhe in omake

Nepogrešljiva začimba v vsakem domačem vrtu je vsekakor luštrek (Levisticum officinale). Njegov močni, aromatični vonj in posebni okus ga delata nepogrešljivega, predvsem pri začinjanju juh in omak. Ponekod se ga je prijelo ime magi, kajti okus in vonj zelo spominjata na jušne kocke, katerih sestavni del je tudi luštrek.

Je trajnica in spada v družino kobulnic. Razširjen je predvsem po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Vsako pomlad bujno požene nežne aromatične liste, ki jih lahko pri kuhi uporabljamo sveže ali posušene. Močan okus nekoliko spominja na zeleno. Uporabiti ga je treba varčno, sicer bo v jedeh hitro prevladal. Njegove korenine so bile včasih nadomestilo za poper. Poleti požene do dva metra visoka cvetna stebla, na katerih dozorijo semena, ki so prav tako uporabna kot začimba. Dodajamo jih likerjem in krepčilnim napitkom, solatam, krompirju, kruhu in tudi sladicam.

V zdravilne namene lahko uporabimo celotno rastlino, predvsem pa korenine. Vsebuje vitamina B in C, eterična olja, kumarine … Uživamo ga v obliki čaja, tinkture, uporabimo ga tudi za kopel.

Če žvečimo njegova semena, hitro odpravimo napenjanje v trebuhu in prebavne težave. Čaj iz listov ali korenin pomaga pri kolitisu, vnetjih želodca in drugih vnetnih težavah prebavnega trakta. Koristi tudi pri vnetju sklepov. Koreninske kopeli so uporabne ob dermatitisu, aknah, psoriazi in drugih kožnih vnetjih. Je naraven antihistaminik, ki pomaga pri boju s simptomi alergij. Tudi na pljučna vnetja ima ugoden učinek. Najbolj poznana je njegova uporaba ob vnetjih spodnjih sečil in ledvičnih kamnih. Deluje kot diuretik, spodbuja in povečuje izločanje urina, vendar brez izgube elektrolitov. Prav tako spodbuja potenje.

Ob daljši uporabi luštreka se odsvetuje izpostavljanje soncu, saj je fototoksičen. V večjih količinah se mu je treba izogniti med nosečnostjo ter ob vnetjih in odpovedi ledvic.