Ljudje lahko v neskončnost razpravljamo o tem, katera knjiga je najboljša vseh časov, pa soglasja ne bomo dosegli. S knjigami je namreč zelo podobno kot z drugimi vejami umetnosti. Nekomu je všeč eno, drugemu drugo. Prvi prisega na poezijo, drugi na romane, tretji na poljudnoznanstvene knjige, komu so všeč potovanja v svet domišljije. Ko smo bili otroci, smo želeli pravljice, v zrelih letih si urice radi krajšamo z verskimi besedili. Gospodinjam bo vselej pri roki dobra kuharica, na dopustu si poležavanje na plaži pogosto popestrimo z branjem lahkotnejših vsebin - le kdo bi se mučil z zahtevnimi, medtem ko ti v glavo nabija sonce. Včasih nas k obveznemu branju sili politična ureditev, v kateri živimo. In šola. Koliko obveznih branj se tam najde! Pa svoje domače junake je, jasno, treba poznati. Skratka, poskus, da bi vse knjige tega sveta spravili na isti imenovalec in med njimi izbrali najboljše, je nekaj nemogočega.
Komercialni uspeh posameznih knjig je kriterij, s katerim si lahko vsaj nekoliko pomagamo. Lahko pogledamo prodajne številke, tiste o nakladah in podobno. Že takšna raziskava se izkaže za velikanski, praktično nerešljiv izziv. Kajti svetovnega registra o prodajnih številkah ni, še po državah ga komajda najdemo. Založniki morda ne želijo objaviti natančnih podatkov o prodaji. Eni prikazujejo manjše, drugi večje številke, še zlasti tisti, ki jim je avtorske pravice že uspelo prodati filmarjem.
Naloga postane še težja, če upoštevamo, da so bile številne knjige izdane pri različnih založbah, v različnih izdajah, včasih tudi nekaj zaporednih. Dokler so pomembne avtorske pravice, podatke še lahko nekako spremljamo, po sedemdesetih letih, ko avtorske pravice ugasnejo in knjige nekako postanejo javna dobrina, pa je nadzor praktično nemogoč. Zato je zelo težko oceniti, koliko je bilo denimo prodanih Shakespearovih knjig, in zanesti se moramo na približne ocene.

Od vere do politike

Posebno zgodbo pišejo velika verska in politična besedila, ki jih je nemogoče razvrstiti v to kategorijo, saj bi v vsakem štetju z velikim naskokom zmagala. Splošno znano in sprejeto dejstvo je, da je med knjigami daleč največkrat natisnjena Biblija. Poznavalci ocenjujejo, da je na svetu okrog pet do šest milijard kopij krščanskega Svetega pisma. Delo je razdeljeno na dva dela, Stari in Novi testament, prevedeno je v več kot 430 jezikov.

Knjige ali zbirke knjig?

Pri sestavljanju lestvic je treba upoštevati še eno pomembno reč: nekatere velike zgodbe so objavljene v več zaporednih knjigah. Najbolj znani primer je sedem knjig o čarovniku Harryju Potterju. Avtorica, britanska pisateljica J. K. Rowling, je prva in doslej edina, ki je z izključno avtorskimi pravicami zaslužila že več kot milijardo evrov (če pozabimo na Kitajce, seveda). Dogodivščine priljubljenega čarovnika so izšle v sedmih zaporednih knjigah, vsaka med njimi je bila prodana v več kot sto milijonov izvodih. Kako jih šteti, kot posamezne knjige ali kot eno samo? Če slednje, potem gre Harry Potter z nad 700 milijoni izvodov visoko, na četrto mesto vseh časov, z obeti, da lepega dne prehiti tudi Maove Citate (manj verjetno je, da bi prehitel Koran, Svetemu pismu pa se ne bo niti približal).
Serije knjig srečamo predvsem med otroškimi knjigami, priljubljene pa so tudi kriminalke. Agatha Christie je avtorica, ki je napisala serije sicer nepovezanih knjig, a z enim glavnim junakom. Njena najbolj prodajana je In potem ni bilo nikogar več, prodali so je več kot sto milijonov izvodov in velja za najbolje prodajano detektivko nasploh. Zanimivo, knjiga je prvič izšla z drugačnim naslovom: Deset majhnih Indijancev.
Podobno je s serijo knjig o Jamesu Bondu, slovitem, nepremagljivem junaku, ki ga, še bolj kot v knjigah, občudujemo v filmih. Avtor Ian Fleming je s prodajo avtorskih pravic obogatel, po njegovi smrti pa so dediči tisti, ki dajejo ekskluzivne pravice piscem nadaljevanj. Tu so tudi zgodbe o še enem velikem detektivu, Sherlocku Holmesu, ki jih je tako imenitno popisal Conan Doyle.

Kaj pa klasika?

Kakšno razkošje! Dve tisočletji knjig in še več, če štejemo uspešnice pred našim štetjem, ki jih niti ni tako malo - pisali so že stari Grki (le pomislimo na Homerjevo Iliado in Odisejo pa na velike filozofe Sokrata, Platona in Aristotela), stari Rimljani, gimnazijci se zagotovo spomnijo tudi starih mezopotamskih, egipčanskih ali drugih slovitih del starodavnih kultur. Kam umestiti Hamurabijev zakonik, kam Cezarjeve spomine?
Potrebne so nove in nove omejitve, zato si podrobneje poglejmo tisto, kar se vsaj približno da oceniti. Povedali smo že, da je nemogoče oceniti, koliko je bilo izdanih Shakespearovih dram. Romeo in Julija, Hamlet, Kralj Lear in druge so prevedene v skoraj toliko jezikov kot Sveto pismo.

Hobit in Gospodar prstanov

Noben seznam ne bi bil popoln brez še enega Angleža, legendarnega J. R. R. Tolkiena, ki mu je uspelo spisati dve kapitalni knjigi. Najprej Hobita, dve desetletji za njim še Gospodarja prstanov. Prvega so prodali v sto milijonih izvodov, drugega menda v 150 milijonih, knjigi pa sta še danes izredno priljubljeni in navdušujeta generacijo za generacijo bralcev. Hobit je nekakšen znanilec prihodnje hobitske zgodbe, ki doseže vrh v Gospodarju prstanov, enem izmed temeljnih del fantazijske literature. Svoje je k pospeševanju prodaje dodala še imenitna filmska trilogija Petra Jacksona.
Omenjene knjige najdemo na vseh seznamih najbolj prodajanih knjig, ki jih je po svetu nešteto (sestavljajo jih praktično vse pomembnejše založniške hiše, pa tudi mnogi časopisi, revije in drugi). V nadaljevanju se ocene močno razlikujejo, obstaja pa nekaj knjig, ki se pojavijo pogosto.

Alkimist in Da Vincijeva šifra

Sto milijonov prodanih knjig naj bi že presegli tudi bolj moderni knjigi, Alkimist Brazilca Paola Coelha in Da Vincijeva šifra Američana Dana Browna. Prva je nekakšna knjiga o iskanju modrosti, tako priljubljeni temi naših dni, druga razkriva vatikanske skrivnosti, Jezusov otrok in Magdalena, junaka, pa sta dovolj, da je Da Vincijeva šifra obnorela svet ne glede na raso ali veroizpoved bralcev. Hkrati ima še dodatno prednost, saj je ravno prav debela za žepno izdajo in jo najdemo v vsaki letališki knjigarni.

Mali princ, Ostržek, Pika Nogavička

O iskanju modrosti govori tudi fantastična knjižica Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ, ki je menda tudi že presegla številko 200 milijonov. Zgodba Malega princa je tako skrivnostna kot življenje in smrt njegovega avtorja, prevedena pa je v več kot 250 jezikov. Čeprav je zgodba mišljena kot otroška knjiga, je pravzaprav knjiga za odrasle, ki bi vsaj za hip radi spet postali otroci.
Ostaneta nam dve veliki skupini: legendarne otroške in mladinske knjige ter velika dela svetovne književnosti, ki jih prištevamo v nekakšno klasiko. V prvi zbirki najdemo Ostržka Italijana Carla Collodija, Alico v čudežni deželi Angleža Lewisa Carolla ter knjigo Lev, čarovnica in omara Američana C. S. Lewisa, drugo po vrsti od sedmih knjig zgodb o Narniji (čeprav je bila napisana in natisnjena kot prva).
Ne pozabimo na Piko Nogavičko Švedinje Astrid Lindgren in na Heidi Švicarke Johanne Louise Spyri. Ali na fantazijska potovanja Julesa Verna, med katerimi je 20.000 milj pod morjem celo ena najbolj prevajanih knjig med vsemi.

Vojna in mir ter Ana Karenina

Klasičnih književnih del za odrasle je nešteto. Poglejmo si le nekaj najbolj prodajanih naslovov, takih, ki jih poznajo vsi narodi. Rusi so najbolj ponosni na Leva Nikolajeviča Tolstoja in njegova dva imenitna romana Vojna in mir ter Ana Karenina. V svetu zelo priljubljen (doma pa precej manj) je genij psiholoških romanov Fjodor Mihajlovič Dostojevski in njegov Zločin in kazen.
Okrog njunih številk se suče Ukrajinec Mihail Bulgakov z Mojstrom in Margareto. Zelo visoke prodajne številke dosega kitajska knjiga Sanje rdečega paviljona pisatelja Cao Xueqina, prav tako mojstrovina kolumbijskega nobelovca Gabriela Garcie Marqueza Sto let samote.
Ruski emigrant Vladimir Nabokov je sredi prejšnjega stoletja svet obnorel s kontroverzno knjigo Lolita, v kateri popisuje prepovedano ljubezen odraslega moža in mladoletnice, približno v istem času je Anglež George Orwell spisal znamenito knjigo 1984, v kateri je napovedal marsikaj tistega, kar smo pozneje res doživeli.
Angležinja Jane Austen še danes kraljuje s svojo Prevzetnostjo in pristranostjo, zgodbo Američanke Margaret Mitchell V vrtincu pa še veliko bolje poznamo zaradi filma kot zaradi imenitne knjige. A tudi založniki se ne morejo ravno pritoževati - krepko čez 50 milijonov natisnjenih izdaj se valja po knjižnih policah po svetu.
Še dve nenavadni knjigi podirata rekorde po svetu: avanturistični roman She pisatelja K. Riderja Haggarda, ki je sprva (konec osemdesetih 20. stoletja) izhajal kot podlistek. Zgodba o odkrivanju skrivnostnega afriškega kraljestva, ki ga vodi neomajna kraljica, je nenadejano navdušila bralce in izšla tudi v knjigi. S podobno naklado se prav tako baha Napoleon Hill s knjigo Z idejo do bogastva, nesporno kraljico med motivacijskimi knjigami.
Nimamo podatkov o slovarjih, enciklopedijah in podobnem. Zelo visoko je zagotovo Guinnessova knjiga rekordov, ki z vsakoletnim ponatisom ruši rekorde po mnogih svetovnih deželah.

In Slovenci?

Natančnih podatkov o najbolj prodajanih slovenskih knjigah ni, zato si pomagajmo z zdravo pametjo. Zagotovo se v številnih slovenskih domovih najdejo Prešernove Poezije, ki so bile verjetno tudi največkrat izdane med našimi knjigami. Z roko v roki s Poezijami korakajo Levstikov Martin Krpan ter Cankarjevi romani in drame.
V muzeju Josipa Jurčiča na Muljavi pri Stični povedo, da je Jurij Kozjak slovenska knjiga, ki so jo prevedli v največ jezikov, nad petdeset menda. Trditev ima svojo logiko, saj knjiga govori o tematiki, ki se je dotikala lepega dela sveta - turških vpadih. Od starih avtorjev omenimo še Ivana Tavčarja in njegovo Visoško kronika, predvsem pa dva junaka iz časa med dvema svetovnima vojnama. Grumov Dogodek v mestu Gogi je požel uspeh tudi v angleščini, Kosovelove pesmi pa sploh v vseh jezikih, v katere so bile prevedene.
Med bolj modernimi avtorji je treba omeniti dva, ki sta bila povezana s Parizom. Vladimir Bartol je spisal roman Alamut, fantastično napoved bodočih dogajanj v islamskem svetu. Knjiga je osupnila in je bila prodana v velikanskih nakladah (žal nimamo natančnega podatka). Tudi pesnika Tomaža Šalamuna, ki je Pariz navduševal nekaj let po Bartolu, so v Evropi radi brali.
Seveda imamo Slovenci tudi domače junake otroške literature. Kdo ni odraščal ob pravljicah Svetlane Makarovič (ali jih bral svojim naslednikom)? Le kdo ne pozna junakov Kajetana Koviča Mačka Murija in Mojega prijatelja Pikija Jakoba? Pa Muce copatarice Ele Peroci?

Kjerkoli, Žižek povsodi

Imamo tudi nesojenega nobelovca - starosto slovenskih pisateljev, tržaškega Slovenca Borisa Pahorja, ki je bil za najprestižnejšo literarno nagrado že večkrat predlagan.
Med zelo modernimi je treba omeniti Gorana Vojnovića, ki s svojimi romani rešeta po vesti slovenske družbe, poetičnega Prekmurca Ferija Lainščka, komedijanta Toneta Partljiča in v tujini najbolj cenjenega med našimi, romanopisca Draga Jančarja, ki redno pobira prestižne nagrade, le doma jih bolj redko dočaka. Klasična zgodba, če vprašate Makarovičevo.
A kakorkoli obračamo, je od Slovencev na tujem z naskokom najbolj priljubljen možak, ki po svojem poklicu sploh ni pisatelj. Precej sem potoval po svetu in v številnih državah zavil tudi v knjigarne. Le enega Slovenca najdeš v skoraj vsaki: Slavoja Žižka, filozofa. Z njim se lahko strinjamo ali pa tudi ne - dejstvo je, da njegove besede ljudi po svetu zanimajo. Njegovo knjigo sem zagledal v knjigarni v Manausu, sredi brazilskega pragozda, v čitalnici sredi Pekinga, v najprestižnejši knjigarni v New Yorku in tudi na polici s knjigami v kavarni sredi Nairobija, prestolnice Kenije.