Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Stari pregovor pravi, da ima prav vsaka knjiga svoj utrip in dušo. Tako tudi (stare) bukvarne v mestu ohranjajo svoj čar, združujejo različna obdobja, zgodbe, stare in nove knjige ter družijo ljudi več generacij. Tudi Maribor ni izjema, saj se naše mesto lahko pohvali s posamezniki, ki vzdržujejo tradicijo bukvarn in z njimi živijo.
Obiskovalcem je mar
"Mestne bukvarne se mi zdijo sijajna ideja za tiste, ki v času rastočega števila virtualnih knjig radi poprimejo za platnico in se prepustijo vonju porumenelih strani. Pričarajo določeno intimo in občutek, da se je v njih čas ustavil," je povedala osemnajstletna obiskovalka bukvarne v Poštni ulici Tjaša Lorbek in dodala, da bukvarne obišče prav zaradi tega občutka in ne toliko zaradi nakupa knjige, vendar se ji zdi vredno v Mariboru ohranjati takšne in podobne ideje, saj mestu dajejo dušo.
Knjiga ne bo (iz)umrla
Glede na velikost Maribora in stoletje, v katerem živimo, število bukvarn v mestu ni premalo. "V mladih leti človek prične z veseljem iskati in kupovati knjige. Zanimanje z leti raste in postane način življenja, te prevzame in takrat knjig ni treba več kupovati, marveč te najdejo same," pojasnjuje lastnik Bukvarne oziroma Zavoda za knjižne popotnike na Koroški cesti Marjan Miklavčič in opozarja, da prostori za hranjenje knjig postajajo čedalje premajhni. "Knjige so žive, predvsem dobre oživijo do te mere, da te dvignejo in popeljejo v druge kraje do ljudi, ki jih pisatelj opisuje, zato knjige rešujemo pred tem, da bi nanje pozabili in jih zavrgli.
"Knjiga je sredstvo, ki pomaga ubežati divjemu tempu vsakdanjika, zato je danes še posebno nujna"
V Mariboru imamo največjo bukvarno v Sloveniji
Ena izmed najbolj znanih mariborskih bukvarn je tudi Bukvarna Ciproš, ki ima svoj sedež v Pekarni Magdalenske mreže, prav tako pa imajo v najemu knjižni lokal v Poštni ulici. "Leta 1995 je bilo ustanovljeno društvo, 8. februarja 1996 pa smo odprli prostore v Pekarni. Smo neprofitno društvo približno dvestotih prostovoljcev, ki rešujemo knjige pred propadom. Knjiga je sredstvo, ki pomaga ubežati divjemu tempu vsakdanjika, zato je danes še posebno nujna. Prav vsaka je prežeta s posamično dodano vrednostjo, bodisi svojo zgodbo bodisi ilustracijami ali mislimi," pojasnjuje Marjanca Onič, predsednica društva Bukvarne Ciproš, in verjame, da bo knjiga preživela.
"Cene knjig so simbolične, gibajo se od dva do pet evrov, morda je kakšna redka knjiga vredna deset evrov. V zadnjem času gostimo vse več turistov, saj zbiramo tudi tujo literaturo," dodaja Nina Stanek, uslužbenka bukvarne v Poštni ulici.
