Bralci knjig med starejšo populacijo dokazano živijo dlje, njihov učinek je boljši od časopisov ali revij in deluje zaščitno ne glede na spol, premoženjsko stanje, izobrazbo ali zdravje.
V ameriški raziskavi o bralnih navadah je namreč sodelovalo 3635 oseb, starejših od 50 let, ki so jih opazovali naslednjih dvanajst let. Duhovno aktivnost so večkrat ocenjevali s pomočjo kognitivnih testov, podatke o smrti pa so prejeli iz nacionalnega registra umrlih. V skupini bralcev knjig so prevladovale ženske, osebe z višjo stopnjo izobrazbe in boljšim premoženjskim stanjem. Vzporedno z njimi so anketirali tudi osebe, ki so bile bolj navajene brati revije, in če so prvi s knjigo preživeli povprečno 3,9 ure, so drugi ob revijah 6,1 ure. Rezultati so pokazali sledeče: v obdobju opazovanja je umrlo 33 odstotkov oseb, ki niso brale knjig, in 27 odstotkov "bralcev". Vpliv na podaljšanje življenja je bil povezan z "dozo" oziroma dolžino časa, preživetega za knjigo. Smrtnost se je znižala za enajst odstotkov pri osebah, ki so brale do 3,49 ure na teden, pri tistih, ki so to počeli več kot 3,5 ure na teden, pa celo za 23 odstotkov. Vpliv na podaljšanje življenja bralcev revij je bilo moč opaziti samo pri tistih, ki revije listajo več kot sedem ur na teden. Med raziskavo so opazili še pozitivno povezavo med branjem knjig in spoznavanjem. Očitno so knjige "dvignile" zavest bolj kot revije in to je, po mnenju avtorjev raziskave, vplivalo na podaljšanje življenja. Zato predvidevajo, da branje knjig sproži kognitivne procese, ki omogočajo preživetje, spodbuja mentalno agilnost in krepi sposobnost vživljanja, neguje družbeno zaznavanje ter čustveno inteligenco. Vsi dejavniki skupaj pa lahko ugodno vplivajo na daljšo življenjsko dobo.
