Prehranski redukcionisti kravjega mleka ne obravnavajo celovito, ne pišejo o njegovem celovitem vplivu na zdravje ljudi. Indoktrinacija o nujnosti uživanja kravjega mleka praktično traja od rojstva, vrtca in osnovne šole, vleče pa se vse do poznih let. V zgodnjem otroštvu so nas najvplivnejši ljudje prepričali, da nujno potrebujemo kravje mleko, da brez njega ne moremo biti zdravi. Zato in tudi zaradi izkušnje stika z materjo pri dojenju, ki je povezana z občutkom varnosti in ugodja, podzavestno vsako mleko doživljamo kot nekaj prijetnega in koristnega. Resnica o vplivu kravjega mleka na zdravje ljudi je drugačna.
Boj za resnico o kravjem mleku
Pred skoraj desetimi leti sem v Delu objavil članek z enakim naslovom. V spletni izdaji Dela je v hipu postal najbolj bran članek z največjim številom priporočil, po izteku leta pa je bil razglašen za najbolj bran mnenjski članek v celem letu 2016. Članek je sprožil množično reakcijo bralcev, predstavnikov mlekarske industrije in štirih zdravnikov, ki so v isti rubriki objavili članek o koristnosti kravjega mleka. Več kot tri mesece je trajala polemika o tem, ali je kravje mleko hrana za teličke ali skoraj najpopolnejša hrana za ljudi.
Zanimivo je, da niti zdravniki niti predstavniki mlekarske industrije niti ljubitelji mleka niso navedli niti enega dokaza proti mojim argumentom o nepotrebnosti, nekoristnosti in škodljivosti uživanja kravjega mleka za ljudi, ki bi izhajal iz dobrih znanstvenih raziskav, objavljanih v najuglednejših znanstvenih revijah, iz naravnih, bioloških in logičnih dejstev ter prakse milijard ljudi. O iluzijah in prevarah o kravjem mleku sem potem napisal knjigo Boj za resnico o kravjem mleku. V njej sem opisal tudi tehnike manipulacije, ki jih uporabljajo prehranski strokovnjaki in zdravniki ter navedel izsledke številnih dobrih raziskav, ki so bile opravljene na najprestižnejših neodvisnih institucijah in univerzah, da je kravje mleko za ljudi nenaravna in zdravju škodljiva hrana.
Poveličevanje kravjega mleka se danes nadaljuje ob pomoči medijev, ki neprenehoma zagotavljajo prostor za propagiranje tega napitka. Tako je doc. dr. Evgen Benedik v številnih javnih nastopih poudarjal, da "trenutna stroka še vedno zagovarja stališče, da mleko DA v normalnih količinah. To je na primer za odraslega človeka približno pol litra na dan. V Sloveniji lahko tako čez palec rečemo, da ima vsak drugi Slovenec vsaj neko obliko laktozne intolerance."
Je mar možno, da je pozabil omeniti hude oblike laktozne intolerance ter dejstvo, da laktoza pospešuje rast patogenih črevesnih bakterij in sprošča galaktozo, ki je povezana z disfunkcijo jajčnikov in razvojem raka jajčnikov? Pri odraslih je laktoza substrat za rast bakterij rodov Enterococcus, pomembnih povzročiteljev okužb, odpornih na več zdravil. Kaj pa je z dobro dokazanim vplivom kravjega mleka na pogostost raka, številnih avtoimunskih bolezni, bolezni srca in ožilja, osteoporoze, debelosti? Ali je pozabil omeniti, da je kravje mleko eden najpogostejših alergenov, saj tudi zakon zapoveduje, da je kravje mleko na vseh izdelkih označeno kot alergen? Skoraj nemogoče je, da vsega tega doktor nutricionistike ne bi vedel. Ali je te pomembne informacije namerno zamolčal? Koliko prebivalcev bi imelo laktozno intoleranco, če ne bi otrok v vrtcih in osnovnih šolah posiljevali s kravjim mlekom, kar pomeni, da njihova telesa kar naprej tvorijo laktazo v nasprotju z naravnim procesom. Odrasli ne potrebujemo laktaze in je zato ne tvorimo. Reduciranje škodljivosti kravjega mleka na "blago obliko laktozne intolerance" je strokovni škandal, nezaslišano prikrivanje za zdravje ljudi izjemno pomembnih informacij. Zakaj dejstvo, da neke hrane ne more presnoviti polovica prebivalcev, ne vzbudi globljega vprašanja, ali je to živilo potem primerno za drugo polovico? Zakaj se ne vprašamo, kaj je razlog, da je neprilagojeno kravje mleko odsvetovano (prepovedano) v prvih dveh letih življenja, v jaslicah pa postane obvezno? Kako lahko (skoraj) smrtno nevarna tekočina naenkrat postane nenadomestljiva in nujna?
Mleko ni popolna hrana
Na spletni strani Naša super hrana so objavljeni trije krajši video intervjuji s prof. dr. Ireno Rogelj, nekoč vodje katedre za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Na vprašanje, "zakaj mnogi strokovnjaki o mleku pravijo, da je popolno živilo", Rogljeva odgovarja: "Ne samo nekateri strokovnjaki, vsa stroka se strinja s tem. Mleko je popolna hrana." Potem Rogljeva med drugim omeni, da je v mleku prisoten vitamin D, ki naj bi pomagal kalciju pri gradnji močnih in čvrstih kosti, čeprav tega podatka niti mlekarska industrija ne navaja več, kot ga je lažnivo navajala pred leti. Vitamina D v kravjem mleku praktično ni. Za zadostitev dnevnih potreb po vitaminu D, ki znašajo uradno, a povsem nezadostno 800 IE, bi bilo treba vsak dan popiti 40 litrov polnomastnega mleka. To je količina, ki je ne bi preživel nihče. Zakaj potem znanstveniki omenjajo vitamin D v kravjem mleku?
V nadaljevanju Rogljeva na vprašanje, kaj storiti, če kdo ne uživa mleka, odgovori: "Če kdo ne more uživati mleka, je treba ta hranila nadomestiti z drugimi. To je mogoče. Ne bomo rekli, da brez mleka ni življenja, daleč od tega, vendar je treba razmisliti o tem, da je treba vse te elemente nadomestiti." Ali je torej treba nadomestiti vse, kar je v kravjem mleku? Tudi nasičene maščobe, holesterol, hormone, laktazo? Nadomestek je izdelek, snov, ki prevzame funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega. Zmeraj, ko rečemo "nadomestek mleka", sporočamo, da je kravje mleko nujno potrebno. V celotnem intervjuju Rogljeva niti z besedico ne omeni škodljivih posledic rednega uživanja kravjega mleka in mlečnih izdelkov v priporočenih količinah.
Enako piše tudi prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek: "Mleko je raztopina hranil, ki je blizu popolnemu živilu. Tega se dobro zavedamo v najzgodnejših začetkih svojega življenja. Spodbujanje dojenja je pravi zdravstveni ukrep, ki ga podpira široko področje znanosti in tudi življenje samo. Matere lahko z dojenjem praktično in učinkovito nahranijo otroka in to dejanje ima neskončno dodano vrednost. Predvsem čustveno!" Kakšna manipulacija! Kot da bi šlo za isto mleko, človeško in kravje. Kot da ne bi šlo za dve po sestavi in delovanju popolnoma različni tekočini. Človeško in kravje mleko nista izenačena po nobeni sestavini. Za ilustracijo: človeško mleko vsebuje odstotek beljakovin, kravje pa 3,6 odstotka. Avtorica tudi v tej objavi niti z besedico ne omeni enega samega za zdravje slabega učinka kravjega mleka. Enako manipulacijo uporabi prehranska strokovnjakinja Marija Merljak, ko zapiše: "Mleko je prva hrana in pijača, s katero se srečamo v življenju ..." Kot da bi že v porodnišnici pili kravje mleko. V nadaljevanju piše, da "mleko zadovolji čustvene in telesne potrebe organizma. Vsakdo bo bolj umirjen, učenec pa bo snov hitreje dojemal", kar je svetlobna leta daleč od resnice.
Zakaj naši prehranski strokovnjaki ne omenjajo niti ene negativne posledice uživanja kravjega mleka za zdravje ljudi, razen blage laktozne intolerance. Komu koristi ta zarota molka in manipulacije? Zdravju državljanov?
