Korektno je, da se vprašamo, ali imajo morda prav tisti, ki trdijo, da je prehranjevanje izključno s hrano rastlinskega izvora nezdravo, morda tudi nevarno. Ali obstaja možnost, da rastlinojedi ne zmorejo videti realne nevarnosti za zdravje zaradi neuživanja živil živalskega izvora, da so zavedeni, zlorabljeni?
Nasprotniki rastlinskega prehranjevanja, ki ga neupravičeno enačijo z veganstvom, ne ponujajo resnih znanstvenih dokazov za svoj prav. Njihov prvi dokaz je, da ne obstajajo študije, ki bi potrdile, da je prehranjevanje otrok brez živil živalskega izvora zdravo. Drugi dokaz, ki ga ponujajo, je stališče Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN). Stališče ESPGHAN-a o prehrani otrok, ki je s strokovnega in znanstvenega vidika nepomembno, saj ni povzetek znanstvenih ugotovitev s področja celovite rastlinske prehrane, ampak zgolj mnenje, ki odraža najnižjo raven zaupanja v hierarhiji znanstvenih dokazov. Stališče te organizacije ni, da je rastlinsko prehranjevanje za otroke neprimerno ali nevarno, pač pa, da je treba biti pri tem pozoren prvih dvanajst mesecev življenja - kar pa je seveda potrebno ne glede na vrsto hrane, ki jo otrok uživa. V stališčih ESPGHAN-a ni nikjer navedeno, da je pravilno prehranjevanje otrok z živili rastlinskega izvora neprimerno, kaj šele nevarno. V čigavo korist se manipulira, da ESPGHAN odsvetuje in celo prepoveduje rastlinsko hrano za otroke?
Od kod jim pogum za molčanje o škodljivosti hrane živalskega izvora in manipuliranje z njenimi izoliranimi hranili?
Najuglednejša organizacija s področja vpliva hrane na zdravje na svetu, Akademija za prehrano in dietetiko, ki šteje več kot 100 tisoč strokovnjakov svetovnega formata, navaja: "Stališče Akademije za prehrano in dietetiko je, da je ustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana, vključno z vegansko, zdrava, prehransko ustrezna in lahko daje zdravstvene koristi pri preprečevanju in zdravljenju nekaterih bolezni. Te diete so primerne za vsa obdobja življenjskega cikla, od nosečnosti, stopnje dojenčka in malčka do otroštva, adolescence in višje odraslosti, tudi za športnike. Prehrana na rastlinski osnovi je okoljsko bolj trajnostna kot prehrana, bogata z živalskimi proizvodi, saj porablja manj naravnih virov in je povezana z veliko manjšo škodo za okolje. Vegetarijanci in vegani imajo manjše tveganje za nekatere zdravstvene težave, vključno z ishemično boleznijo srca, sladkorno boleznijo tipa 2, hipertenzijo, nekaterimi vrstami raka in debelostjo. Nizek vnos nasičenih maščob in visok vnos zelenjave, sadja, polnozrnatih žitaric, stročnic, sojinih izdelkov, oreščkov in semen (vsi so bogati z vlakninami in fitohranili) so značilnosti vegetarijanske in veganske prehrane, ki proizvajajo nižji skupni holesterol in holesterol lipoproteinov nizke gostote ter omogočajo boljši nadzor glukoze v serumu. Ti dejavniki prispevajo k zmanjšanju kroničnih bolezni. Vegani potrebujejo zanesljive vire vitamina B12, kot so obogatena živila ali prehranska dopolnila." Predsednik Zdravniškega odbora za odgovorno medicino dr. Neal Barnard zaključuje: "Otrokom odrekati bolj zdravo pot je neopravičljivo." Enako ali podobno stališče imajo tudi avstralske, angleške, nemške in druge velike prehranske organizacije.
Ne poznam niti enega strokovnega članka v nobeni znanstveni reviji, ki bi ga objavil kdorkoli od naših znanstvenikov, ki bi nasprotoval ugotovitvam najvplivnejših organizacij za prehrano ali SZO-ja ali uglednega znanstvenika. Od kod jim potem pogum za polnjenje lokalnih medijev, družbenih omrežij s svojimi stališči, ki nasprotujejo znanosti? Od kod jim pogum za molčanje o škodljivosti hrane živalskega izvora in manipuliranje z njenimi izoliranimi hranili? Mar špekulirajo, da ljudje ne beremo tujih znanstvenih raziskav oziroma da tisti, ki jih beremo, ne bomo imeli možnosti javno govoriti o tem? Morda se zanašajo na to, da jih o tem ne bo vprašal nihče, ker jih do zdaj ni? Če se kdo opogumi in kaj javno objavi, pa je deležen napadov, da ni šolan strokovnjak, da izsledkov študij ne razume ali si jih napačno razlaga ipd. - le vsebinskega, argumentiranega soočenja ni.
Nemčija: manj mesa, več vsega dobrega
Strateški svet za okolje kot posvetovalno telo nemške vlade je pripravil smernice za okolju prijazno vedenje, v katerih skoraj ključno točko predstavlja sedanji način prehrane, ki po njegovi oceni proizvede 18 odstotkov izpustov toplogrednih plinov nemških gospodinjstev. Zato je "imperativ, da spremenimo prehranjevalne navade, še posebno v smeri zmanjšanja porabe izdelkov živalskega izvora", predvsem mesa kot tudi mleka in mlečnih izdelkov.
Nemci so že znižali porabo mesa v zadnjem desetletju za približno 10 kilogramov (s 64 na 55) letno na prebivalca, število vsakodnevnih uživalcev mesa pa se je zmanjšalo s 34 na 25 odstotkov. Predlagajo dvig davka na dodano vrednost s 5 (znižana stopnja za hrano) na 19 odstotkov (splošna stopnja). Ocenjujejo, da bo ta dvig premalo vplival na spremembo prehranjevalnih navad in zato predlagajo poseben davek na meso, ki bi znašal do 30 odstotkov. Meso bi v trgovinah in restavracijah obravnavali podobno kot alkohol ali tobak. Majhni ločeni oddelki bi bili namenjeni mesu in mleku, veliko prostora bi namenili sadju in zelenjavi, hkrati bi posebej izpostavljali izdelke, ki so alternativa mesu. Prepovedali bi oglaševanje mesa, spreminjali menije na javnih dogodkih in v javnih menzah. Brezmesni meniji bi postali standardna opcija, medtem ko bi bila hrana, ki vsebuje meso, manj dostopna in manj vidna ter bi jo postregli le na izrecno željo.
S predlaganimi ukrepi bi dosegli, da bi ljudje rastlinsko hrano prepoznali kot normalno, uživanje mesa pa kot nekaj čudnega, nenavadnega. Ugotavljajo, da "večina ljudi še ne ve, kako pomembno za okolje je odpovedovanje hrani živalskega izvora, zato je ključno ozaveščanje o tem". To bi izvedli z javnimi oglaševalskimi kampanjami, tečaji priprave rastlinske hrane in njeno promocijo, za katero bi skrbeli zvezdniki.
Zelene beljakovine na Danskem
Danska vlada je objavila prvi nacionalni akcijski načrt v svetu, ki opisuje, kako lahko država preide na bolj rastlinski prehranski sistem. Vladna vizija je, da bi danska proizvodnja in poraba rastlinske hrane navdihnila preostali svet, zato je ta načrt mednarodno prelomen. Ukrepi vključujejo zagotavljanje usposabljanja kuharjev v javnih in zasebnih kuhinjah o tem, kako pripraviti več rastlinskih obrokov, in tudi večji poudarek na rastlinski prehrani v osnovnih šolah in krepitev znanj o rastlinski prehrani v celotnem izobraževalnem sistemu.
Danska bo namenila 168 milijonov evrov za pospeševanje rastlinskega prehranjevanja. Prelomno je, da bodo imeli nacionalni akcijski načrt za rastlinska živila, posebna strategija je namenjena "zelenim beljakovinam".
Bo Slovenija lahko sledila primerom Nemčije in Danske? Bo upoštevala te in še mnogo drugih znanstvenih dognanj ter logiki narave? Ali bo sedanji prehranski in medicinski establišment prehode na "zelene beljakovine" oviral ali spodbujal? Bo njihov fokus na zdravju ljudi in planeta ali na ohranjanju obstoječega stanja?
Na koncu moramo odgovoriti na vprašanje, ali je lahko rastlinska prehrana škodljiva za ljudi. Neodvisna prehranska znanost ponuja jasen odgovor: optimalna prehrana za ljudi, od rojstva do smrti in v vseh situacijah, je nizkomaščobna celovita rastlinska hrana.
