Oktobra 2015 je svet obšla novica, o kateri so poročali prav vsi mediji; televizijske in radijske postaje v najbolj udarnih terminih, časopisi na prvih straneh: Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sporočila, da so mesni izdelki rakotvorni, veliko varnejše ni niti rdeče meso. To je povzetek dolgoletnega preverjanja več kot 800 znanstvenih študij, nekoliko previdna izjava pa je najbrž posledica lobiranja mogočne mesnopredelovalne industrije. SZO je že leta 2002 ugotovil, da je povečano uživanje mastne hrane in hrane živalskega izvora (meso, mleko, mlečni izdelki) povzročilo epidemijo debelosti, diabetesa ter bolezni srca in ožilja. Že pred leti je Ameriški inštitut za raziskave raka, kateremu praviloma sledijo strokovna združenja po celem svetu (z izjemo Slovenije), odsvetoval uživanje vseh vrst mesa za rakave bolnike. Informacija o rakotvornosti mesnih izdelkov in rdečega mesa je bila novica le za neobveščene. Nevtralna prehranska in medicinska znanost to dokazujeta že nekaj desetletij, a so se prehranski lobiji prek vpliva na medije in politiko uspešno upirali. Celo ob pomoči ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo po celi državi gledali velikanske plakate z napisom Rdeče meso - telo ga potrebuje!, zdaj pa na vseh televizijskih zaslonih gledamo Naše meso - naša super hrana! Najvidnejši in najbolj priljubljeni prehranski strokovnjaki so priporočali vsakdanje uživanje rdečega mesa, sicer v manjših količinah, a vendar je (rdeče) meso veljalo za nujno živilo, brez uživanja katerega bi ogrozili svoje zdravje.
SZO sledimo pri vsem, razen pri mesu
Pri sporočilu SZO je bilo zanimivo naslednje.
Prvič: dejstvo, da se je nakopičilo toliko verodostojnih znanstvenih dokazov, da se je morala tako vplivna institucija javno postaviti v bran interesov ljudi in ne na stran industrije.
Drugič: reakcija medijev, ki so skoraj tekmovali, kdo bo bolj relativiziral oziroma zmanjšal pomen opozorila. V televizijskih in radijskih studiih in časopisnih intervjujih so nastopali domači strokovnjaki, ki so nas vsa minula leta zasipavali z nasveti, kako je meso (podobno kot kravje mleko in jajca) nenadomestljivo in nujno. Ti strokovnjaki so trdili, da brez živalskih izdelkov ne moremo biti zdravi, ne moremo normalno funkcionirati, da otroci ne morejo normalno odraščati. Zanimivo, da se novinarji (nekoč smo jim rekli vest ljudstva) niso postavili za naše interese, branili naše pravice do poštenih informacij, prispevali k našemu zdravju.
Tretjič: odziv lokalnih strokovnjakov. Naivno bi bilo pričakovati, da bi kdo med njimi javno povedal, da obžaluje, da ni poznal raziskav, na podlagi katerih je SZO sprejel opozorilo, da se opravičuje, ker je doslej napačno svetoval, in da bo v prihodnje svetoval takšno prehranjevanje, ki ne bo ogrožalo našega zdravja. Presenetila je aroganca v mednarodnem merilu znanstveno in strokovno anonimnih ljudi, ki so oporekali ugotovitvam SZO, a le v lokalnih medijih. Zanikanje opozoril in omalovaževanje SZO je bilo pri nutricionistih in tudi zdravnikih zelo presenetljivo. Ti običajno brez kančka dvoma sledijo priporočilom SZO, čemur smo bili priča v času covida-19, čeprav so bila navodila negotova, brez ustreznih dokazov in so jih pogosto spreminjali. Domači strokovnjaki so nas prepričevali, da meso iz domačih hlevov nikakor ne more biti škodljivo. Niso se bili pripravljeni odgovorno in pošteno poglobiti v znanstvene dokaze o škodljivosti mesa, bodisi ekološkega bodisi farmskega.
Ena od naših strokovnjakinj je zapisala: "Govorimo vendarle o mesu, ki je eno od osnovnih živil! Brez njega na dolgi rok ne moremo ohraniti zdravja, saj so beljakovine gradivo za obnovo celic, imunskega sistema in hormonov, skrbijo pa tudi za pravilno delovanje možganov." Kot da bilo (rdeče) meso edini vir beljakovin. In še: "Zelo me je zmotilo, da znanstveniki SZO sploh niso sporočili, od kod je preučevano meso prišlo - kako so živali redili, ali so se prosto pasle, ali so imele mirno življenje in so jih v zimskem času krmili s senom, ali pa so bile iz intenzivne hlevske reje, krmljene s silažo in močnimi krmili, zbite tesno skupaj, brez možnosti gibanja in sploh nikdar niso videle neba in zelene trave!" Mar avtorica ne ve, ali pa ve in prikriva, da so v sistematičnem pregledu študij in metaanalizi (67 študij) ugotovili, da ni pomembnejših razlik med ekološkim in neekološkim mesom razen v vsebnosti maščobnih kislin. V podobni metaanalizi so pregledali 162 študij in ugotovili, da pri živinorejskih izdelkih niso našli dokazov o razliki v vsebnosti hranil med ekološko in konvencionalno pridelanimi živalskimi proizvodi.
Šala stoletja: meso preprečuje raka
Kako lahko strokovnjaki zanemarijo tisoče študij, ki ugotavljajo, da tisti, ki ne uživajo mesa, živijo bolj zdravo, da nekaj milijard ljudi živi brez mesa in nimajo kroničnih bolezni, imajo zdrave možgane in učinkovit imunski sistem. Zakaj laž, da "brez mesa na dolgi rok ne moremo ohraniti zdravja". Že samo vprašanje "od kod je preučevano meso prišlo" bralca napeljuje na napačno razumevanje dokumenta SZO. Kot da bi šlo za enkratno študijo na omejenem številu živali iz istega hleva, zaradi česar naj bi bilo pomembno, od kod so živali. Sklep o rakotvornosti rdečega mesa in mesnih izdelkov je SZO oblikoval na podlagi dolgoletnega preučevanja številnih študij (v poročilu jih je omenjenih več kot 800) o vplivu mesa na zdravje ljudi.
Naši strokovnjaki so se sklicevali tudi na trditev še enega redukcionističnega strokovnjaka, prof. dr. Toneta Vidriha, ki naj bi ugotovil, "da vsebuje meso pašne živine veliko konjugirane linolne maščobne kisline, ki deluje antikancerogeno! Torej proti raku!". Sprenevedanje, da je slovensko meso nekaj povsem drugega, in manipuliranje s konjugirano linolno kislino, kar namiguje na sklepanje, da meso pašnih živali ščiti proti raku, je pač zatiskanje oči pred resnico. Skromni učinek te kisline ne more prekositi velikih tveganj. Če takšni strokovnjaki mislijo, da smo ljudje neumni in bomo sprejeli tezo, da je dokazano, da slovensko meso ni kancerogeno, ampak antikancerogeno, imajo morda prav. Neumni smo: po objavi poročila SZO se namreč poraba mesa pri nas ni zmanjšala.
Zanimivo je, da so na državni spletni strani Naša super hrana od približno 130 člankov in videoposnetkov o mesu le trije strokovni prispevki, ostalo so recepti in propagandna sporočila rejcev in uživalcev mesa. Nikjer niti sledu o ugotovitvah SZO ali kakšne druge informacije o škodljivosti mesa.
V vsakem mesu so rakotvorne snovi. Tudi meso iz proste reje (ekološko) je kljub manjši količini kemikalij še vedno meso. To je bistvo sporočila SZO, ki se nikakor ne more razumeti kot opozorilo pred prekomernim vnosom mesa ali da velja le za rdeče predelano meso ali za meso farmskih živali.
Komu koristi nasprotovanje ugotovitvam SZO, njihovo relativiziranje in prikrivanje? Vsekakor koristi živinorejski in mesnopredelovalni industriji. Tudi redukcionističnim nutricionistom. Našemu zdravju gotovo ne.
