Vida Božičko
Po ocenah Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) je letošnja turistična sezona boljša kot lanska, še vedno so prevladovali predvsem domači gostje, najbolj zanimive pa so bile tudi tokrat klasične destinacije, kot so Obala, gorske in termalne občine. "Vedno bolj priljubljena je tudi inovativna ponudba, kot so glampingi, pohodniške in kolesarske poti ter kulinarika," je dejal direktor TGZS Fedja Pobegajlo.
"Nastanitvene kapacitete v občini Piran so odlično zasedene. Poletna sezona je celo boljša kot pred pandemijo koronavirusa, predvsem zaradi boljše zasedenosti zasebnih in drugih manjših nastanitvenih obratov," pravi Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Piran je tudi sicer občina z najboljšimi podatki turističnega poslovanja letos. V vseh nastanitvenih kapacitetah v občini Piran so namreč julija letos zabeležili dobrih 342.500 prenočitev, kar je tri odstotke več kot lani, in štiri odstotke več kot leta 2019. V treh tednih avgusta pa so v hotelih občine Piran našteli 131.000 prenočitev, kar je za 20 odstotkov več kot lani in slab odstotek več kot leta 2019.
Tudi v družbi Sava turizem so s to sezono zelo zadovoljni. V letošnjem poletju je bila zasedenost njihovih nastanitvenih kapacitet med 80- in 95-odstotna, kar je boljše kot leta 2019. "Povpraševanje je enakovredno na Bledu, v termah in na Obali," pravi Ana Praprotnik, iz Sava turizma.
Z izjemo Rogaške Slatine dobro poslovanje zdravilišč
Tudi na termalnih lokacijah Sava turizma beležijo visoke številke. V Termah 3000 – Moravske Toplice, Termah Ptuj in Zdravilišču Radenci je bila letos zasedenost med 85- in 90-odstotna. "Zasedenost je primerljiva s tisto iz leta 2019. Kapacitete so polne tudi za naprej in je zato težko dobiti proste termine," pravi direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer in doda, da so tudi letos kapacitete zasedli pretežno slovenski gostje. V zdraviliščih je bilo takih kar 70 odstotkov. "Izjema med zdravilišči je le Rogaška Slatina, ker ima specifične goste. Ti so pretežno iz Rusije in letos jih k nam ni bilo, saj na konzulatu v Moskvi nismo dosegli, da bi izdali vizume za ta namen. Zasedenost je bila tam zato do 40 ali celo 50 odstotkov slabša kot lani in na nivoju mestnih hotelov," je še dejal.
Z boni več domačih gostov
Tudi letos so večino slovenskega turizma rešili domači gosti. V veliki meri so pomagali turistični boni, lanski in tudi letošnji za razširjeno uporabo. Od začetka unovčevanja turističnih bonov junija lani do 23. avgusta letos je bilo unovčenih 1,309.365 ali 63 odstotkov turističnih bonov v skupni vrednosti 184,691.273 evrov. Kar znaša 51 odstotkov celotnega zneska. Odstotka sta različna, ker nekateri upravičenci bona še niso unovčili v celotni njegovi vrednosti. Od novih bonov21 pa jih je za zdaj bilo unovčenih 22 odstotkov. Ti so zdaj v velikem obtoku. V mesecu dni je povprečno na dan unovčenih več kot 10.000 bonov, v zadnjih dneh pa celo več kot 15.000. Daleč največ jih je unovčenih v turizmu in gostinstvu.
Tudi turistične kmetije in glampingi privabili več domačih gostov
"Ta sezona je bila kar super oziroma nad pričakovanji. Reševali so nas pretežno slovenski gostje, ki so pogosto prišli tudi s turističnimi boni. Običajno na turističnih kmetijah prevladujejo tuji gostje," razlaga Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije. "Epidemija je morda res prepričala mnoge Slovence, da bolje spoznajo domačo ponudbo. Brez tega morda številni domači gostje ne bi prišli. Z doživetim so očitno zadovoljni, saj se številni po tem, ko so k nam lani prišli prvič, letos vračajo," je dodal.
Tisti, ki oddih iščejo v naravi, vse pogosteje izberejo tudi priljubljene glampinge. "Pri nas je polno zasedeno vse do sredine septembra in podobno je v drugih glampingih. Bistvenih razlik glede zasedenosti v primerjavi z letom 2019 ni, je pa razlika v strukturi gostov, letos je več domačih, tuji pa so predvsem iz Evrope," pravi Špela Dolinar, portal glamping.si in glamping resort Chateau Ramšak. Meseci v poletni sezoni so tako primerljivi s preteklimi leti, je pa res, da je celoletni prihodek nižji, saj so zaradi ukrepov imeli dlje časa zaprto.
50-odstotni upad zabeležil mestni turizem
V mestih je bilo to poletje gostov nekoliko manj. "Ljubljana in Maribor sta sicer še kar v redu. Tukaj se je namreč ustavilo nekaj tranzitnih gostov, drugje pa je še slabše," razlaga Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in generalni direktor ljubljanskega hotela Slon. "V juliju so bile ljubljanske kapacitete polovično zasedene, v avgustu pa že 70-odstotno," še pravi. V juliju so upad prenočitev glede na leto pred epidemijo zabeležili tudi v Mariboru. Julija 2019 je prenočilo 54.549 gostov, lani le 20.442, letos pa 34.396.
Mestni turizem je prizadela tudi izredno kratka sezona, ki se je letos zaradi omejitev začela šele julija, prav tako pa, kot vse kaže, tudi v jesenskih in zimskih mesecih ne bodo mogli v popolnosti računati na kongresni turizem, kar je sicer njihova osrednja dejavnost zunaj sezone.
V treh tednih avgusta so v hotelih občine Piran zabeležili 131.000 prenočitev, kar je za petino več kot lani in celo več kot leta 2019.
V Termah 3000 – Moravske Toplice, Termah Ptuj in Zdravilišču Radenci imajo med 85- in 90-odstotno zasedenost.
Glampingi so do sredine septembra povsem zasedeni, tako kot leta 2019.
V mestih z izjemo Ljubljane in Maribora je bilo to poletje manj gostov.
Rekordne podražitve
Ob zasedenosti je ključen dejavnik uspešnosti poslovanja cena. Podražitve so bile letos rekordne in tudi zato hotelirji in drugi ponudniki ne tarnajo. Po podatkih Statističnega urada RS so se namreč cene domačih turističnih aranžmajev med julijem 2019 in julijem 2021 zvišale za 22,7 odstotka, medtem ko so se cene tujih aranžmajev znižale za 11,3 odstotka. Jamnik pravi, da so se v ljubljanskih hotelih cene še veliko bolj zvišale. "Za naša hotela Slon in City lahko rečem, da je avgusta letos cena za 74 odstotkov višja kot avgusta lani, in podobno velja tudi za druge ljubljanske hotele. Ta dvig se je zgodil zaradi nenadnega masovnega povpraševanja. Ko je hotel skoraj poln, ga lahko prodajaš po višji ceni," je dejal. Ob tem je poudaril, da so te cene zdaj primerljive s tistimi iz leta 2019. Korekcija cen se namreč nanaša na preteklo leto, ki je bilo katastrofalno. A to velja za mestni turizem. Drugod, zlasti tam, kjer so bili pretežno vezani na turistične bone, so se cene izrazito dvignile. "Cena je vedno odvisna od povpraševanja in razpoložljivih kapacitet, zato s koncem sezone lahko zagotovo pričakujemo znižanje," še pravi Jamnik. "Padec cen aranžmajev v tujini kaže stanje iz minulega leta, ki je pretežno vezano na to, da takrat nismo veliko potovali z letali. Zdaj je situacija drugačna. Cene so ekstremno zrasle tudi drugod. Grčija denimo je za marsikoga zdaj postala že cenovno nedostopna, podobno velja za Turčijo. Tam so cene v hotelih ponorele," sklene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
