Fiskalni svet je oktobra v oceni predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 ugotovil, da vladni proračunski načrti ne odstopajo od fiskalnih pravil, kljub temu pa je opozoril na precejšnja negativna tveganja in na nekatere nedoslednosti pri ocenah. Zaskrbljujoče se mu zdi predvsem dejstvo, da predloga ne upoštevata finančnih posledic zakonov, ki so še v fazi sprejemanja.
Vlada je v danes sprejetem stališču pojasnila, da finančno ministrstvo pri svojih napovedih upošteva napoved gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Urad je septembra poslabšal napoved letošnje rasti slovenskega gospodarstva s 3,4 na 2,8 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila rast triodstotna, v 2021 pa 2,7-odstotna.
K temu je dodala, da se zaveda visokih tveganj, ki izhajajo predvsem iz negotovosti v mednarodnem okolju, zato je opravila tudi teste občutljivosti. Ocenila je napoved javnofinančnih prihodkov z upoštevanjem alternativnega scenarija nižje gospodarske rasti zaradi nižjega tujega povpraševanja.
Glede očitkov fiskalnega sveta o nedoslednosti je pojasnila, da ima orodja za ukrepanje v primeru, da bi DZ po sprejemu proračunskih dokumentov sprejel predpise, ki bi lahko ogrozili izvajanje okvira uresničevanja v ustavo zapisanega fiskalnega pravila.
Spremembe davčne zakonodaje vključene v proračuna
V dopolnjena predloga proračunov, ki ju je sprejela minuli teden in ju bo v petek skupaj z ostalimi proračunskimi dokumenti obravnaval odbor DZ za finance, je vlada vključila učinke sprejetih sprememb davčne zakonodaje. A fiskalni svet je v danes objavljeni oceni dopolnjenih predlogov zapisal, da še vedno zaznava nedoslednosti med napovedmi nekaterih postavk ter predlaganimi oz. veljavnimi ukrepi.
"Že realizacija zgolj manjšega dela zaznanih tveganj bi lahko pomenila odklon od formalne skladnosti," je v novi oceni zapisal fiskalni svet, ki kot eno od tveganj izpostavlja predpostavko učinkovitejšega pobiranja dajatev, s katerim namerava vlada deloma nadomestiti izpad proračunskih prihodkov zaradi sprememb davčne zakonodaje. Večino tveganj, na katera je fiskalni svet opozoril ob oceni prvotnega predloga proračunov, je sicer vlada v dopolnjenih predlogih prezrla.
Tudi dopolnjena predloga predstavljata nadaljevanje vodenja fiskalne politike brez začrtanega celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti v povezavi s stroški staranja prebivalstva, je izpostavil fiskalni svet. Posvaril je tudi pred dodatnim obremenjevanjem javnih blagajn, ki bi jo pomenila izredna uskladitev pokojnin na način, o katerem še potekajo usklajevanja.
Vlada zagotavlja, da bo Slovenija v letih 2019 in 2020 ohranjala javnofinančni presežek, to je pri 0,81 odstotka BDP prihodnje leto in 0,88 odstotka BDP v 2020. Strukturni saldo, torej saldo ob izločitvi učinkov gospodarskega cikla, se bo zaradi slabše makroekonomske napovedi nekoliko poslabšal, a bo po ocenah finančnega ministrstva še vedno pozitiven in izravnan na srednji rok. Prihodnje leto naj bi dosegel 0,1 odstotka BDP, v 2020 pa 0,13 odstotka BDP.
