Levi slovenski politični prostor, še posebej pa Zvezo združenj borcev za vrednote NOB je na mednarodni dan žena - na še en komunajzarski praznik - šokirala novica, da se je SDS z zgodovinskim tvitom presenetljivo odrekla domobrancem in priznala slovensko partizansko gibanje kot tisto, ki se je uprlo okupatorju na strani svobodnega in demokratičnega sveta, torej skupaj z zavezniki. Marjan Križman, predsednik ZZB NOB, je novico najprej sprejel z nejevero, ko smo mu pokazali tvit izpostavljenega poslanca SDS, pa so se mu izbuljile oči. "To je res šokantno, sploh če vemo, da se je tisti, ki je to zapisal, rad smukal okoli neonacističnih skupin. Ampak potezo SDS, da naposled po 34 letih prizna in počasti naše borce, slovensko in jugoslovansko partizansko vojsko in maršala Tita, prisrčno pozdravljamo. Stranki SDS bom nemudoma poslal vabilo na naš naslednji dogodek, kulturno prireditev Objemi me, svoboda! v Rakeku, ki bo 14. marca, posvečena pa je ustanovitvi Rakovške čete. Verjamem, da se bodo z veseljem odzvali našemu vabilu. Res, presenečen, a hkrati presrečen sem," je še dejal Križman.
Včeraj pozno zvečer so skupno sporočilo za javnost poslali tudi Levica in socialni demokrati. "Priznanje slovenske partizanske vojske kot sile, ki se je borila proti okrutnemu okupatorju in njegovim domačim pomagačem, je poteza desetletja, če že ne stoletja. Stranka SDS, ki je vseskozi koketirala z okupatorjevimi sodelavci ter tistimi, ki danes še naprej širijo ideje voditelja Tretjega rajha, je naposled spoznala in priznala, kdo se je boril za svobodo in za narod na strani zavezniških sil. Poslancu SDS, predsedniku SDS in stranki SDS čestitamo pri tem koraku, ki je terjal veliko žrtev in ki vodi k temu, da ne bodo več poskušali zgodovine zapisati na novo. Hvala Žan, hvala Janez, hvala SDS," sta zapisala Luka Mesec in Matjaž Han. "Kot predsednik Svobode lahko samo rečem, da je tudi SDS zdaj svobodna, saj se je znebila velikega bremena," je bil včeraj kratek predsednik te stranke Robert Golob, ki v teh tektonskih premikih v SDS vidi zametke morebitne velike koalicije. "Pozdravljam to zgodovinsko dejanje, ki kaže, da se SDS počasi, a vztrajno premika v antifašistični tabor," je še dejal Golob.
Kako naprej, sprašujete? Najprej v Reko do Titove ladje Galeb, potem na počitnice na Brione, tu je izlet v Kumrovec in nato po poteh našega predsednika v Jajce
Kaj se je torej zgodilo? Kot rečeno, se je na omrežju X na mednarodni dan žena, AFŽ po domače, oglasil znani poslanec SDS Žan Mahnič, ki je debatiral s stranko Levica, pri tem pa zapisal, citiramo, "Si predstavljate, da bi ZDA in Velika Britanija leta 1944 prenehali dobavljati orožje Titovim partizanom z izgovorom, da si želijo mir z nacistično Nemčijo in da se mora takratna Jugoslavija pogajati z nacisti o sklenitvi premirja in predaji izgubljenega ozemlja?" Na videz nedolžen stavek, ki se dotika vojne v Ukrajini in razprav o oboroževanju, pa je v sebi, kot rečeno, prinesel presenetljivo priznanje, kdo je bil tisti, ki je bil na strani zaveznikov, ZDA in Velike Britanije in kdo se je v resnici boril zoper nacistično Nemčijo. Ker je bilo to priznanje tako šokantno, saj prinaša radikalen zasuk v strankini zgodovinski politiki, smo nemudoma poklicali Branka Grimsa, ki v stranki skrbi za stike z domoljubnimi organizacijami: "Če je to izjavil Žan, potem je že tako, čeprav intimno temu ostro nasprotujem. A vedeti morate, da sem, odkar sem evropski poslanec, nekoliko odmaknjen od dogajanja. Lahko pa povem, da od svojega stališča, da podnebnih sprememb ni, ne mislim odstopiti, četudi bo stranka glede tega spremenila stališče! In ne pričakujte od mene, da se bom odrekel, no, krvi in ponosu in mojim rumenim jopičem."
Predsednik SDS za komentarje ni bil dosegljiv, smo pa tik pred sklepom redakcije uspeli stopiti v stik z avtorjem tvita: "Poslušajte, malo me motite, pravkar bukiram v hotelu v Normandiji, saj želim voditi slovensko delegacijo na letošnjem proslavljanju izkrcanja zavezniških sil, ki so zmlele nacije in fašiste. Mi je pa zelo žal, da sem do spoznanja, kdo se je boril za slovenski narod in kdo so bili naši zavezniki, prišel šele sedaj. V šoli so nas učili, da so to bili ZDA, Velika Britanija, Francija in drugi, a sem bil prepričan, da nam lažejo, da je to komunistična propaganda, da so bile naše zaveznice med drugo svetovno vojno demokratična Nemčija, Italija in Madžarska. A zdaj vem. Kot rečeno, žal je moje spoznanje prišlo pozno, saj če bi se to zgodilo mesec, dva prej, bi se zagotovo udeležil komemoracije na Osankarici - mimogrede, slava Pohorskemu bataljonu! -, bil pa bi tudi slavnostni govorec v Dražgošah. Ampak, poglejte, še bo priložnost. Kako naprej, sprašujete? Nič posebnega. Najprej si grem v Reko ogledat prenovljeno Titovo ladjo Galeb, potem na krajše počitnice na Brione, izlet v Kumrovec in potem po poteh našega predsednika v Jajce, da se naposled seznanim s tem, kaj je to Avnoj. Veliko se moram namreč še naučiti. Aja, pa ker ste s Štajerske - ravno berem o pohodu Štirinajste divizije na Štajersko! Vam zrecitiram kakšno Kajuhovo pesem? Ne? No, pa drugič. Smrt fašizmu! Živel komandant Stane!"
