(KOMENTAR) Umetnointeligenčni izziv

Šola se bo v prihodnjih letih zaradi vse hitrejšega razvoja družbe in raznoraznih orodij najbrž zelo spremenila. Že zdaj se učitelji soočajo z različnimi izzivi, od tega, da nekateri učenci ob vstopu v šolo že berejo in pišejo in jim je zato v šoli dolgčas, seveda poznamo skrajnost tudi na drugem koncu iste palice, do tega, da mnogi učenci danes tako zelo dobro govorijo angleški jezik - nekateri celo bolje kot materinščino, da pogosto klasična pot poučevanja angleščine sploh nima več smisla. Karte pa je močno premešala tudi umetna inteligenca (UI). Marsikje jo še vedno opazujejo z nejevero, nekateri se skušajo z njo spoznati in jo tudi uporabiti, le redki pa jo že suvereno vključujejo v svoja predavanja, vaje in tudi delo. Na področju izobraževanja UI namreč prinaša številne potenciale. Večinoma najpogosteje pomislimo na ChatGPT in generiranje vsebin, a učitelji je ponekod ne uporabljajo le za kreiranje testov, temveč tudi za spremljanje učenčevega napredka. Inteligenčni sistemi lahko veliko prej kot učitelj zaznajo vrzeli ali učne težave učenca. Z UI je oziroma bo mogoče učni proces povsem personalizirati.

UI po drugi strani prinaša veliko odprtih vprašanj – od tega, kako relevantne so podane informacije, ki so nabrane z vseh vetrov, do raznih moralnih in etičnih dilem, kdaj in kako jo uporabljati. Ko v Sloveniji zbirajo podpise pod poziv za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, velja spomniti tudi na nevarnost zasvojenosti z ekrani in različnimi tehnologijami. Veliko je še neznank o tem, koliko uporaba UI vpliva na procese kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in samostojnega reševanja problemov pri otrocih in mladostnikih. Nenazadnje bi se lahko vprašali, ali bomo ob novejših tehnoloških sistemih, podobno kot na mnogih drugih področjih delovanja, sploh še potrebovali učitelje. Strokovnjaki, posledično pa tudi Chat GPT, če mu postavimo to vprašanje, pravijo, da učitelji ne bodo postali odveč, temveč se bodo lahko še bolj osredotočili "na spodbujanje razvoja učencev".

Plusi ali minusi - v vsakem primeru bo na nove okoliščine treba pripraviti učitelje, jih usposobiti za varno in strokovno delo z novotarijami. Le opolnomočeni bodo lahko odigrali svojo vlogo, še posebno na področjih, kjer jih mladi prehitevajo v znanju, če že ne v znanju, pa vsaj z izkušnjami. In tu so, po pripovedovanju v šolah sodeč, ostali sami. Resda so tudi v skandinavskih državah, po katerih se radi zgledujemo, šole avtonomne pri vključevanju UI v izobraževanje, a so ministrstva poskrbela za priporočila in izobraževanja. Pri nas pa se bržkone pozna, da nam je dolgo manjkal resen strateški razmislek, kakšna naj bo naša šola. Lani smo sicer dobili nov nacionalni program vzgoje in izobraževanja, premisleke, ki naj bi vodili šolsko politiko do leta 2033. V njem je več govora predvsem o digitalizaciji šolstva, digitalnih orodjih in digitalnem znanju, UI je omenjena, a s precej splošnimi priporočili o pomenu izobraževanja in raznih projektov. Tudi zaradi tega bo UI v našem sistemu še velik izziv.