"Nimamo nafte, nimamo rudnikov, imamo pa vodo. Voda je tista, ki je ne smemo zakockati," je ob včerajšnjem začetku zbiranja podpisov za referendum o zakonu o vodah dejal predsednik društva Eko krog Uroš Macerl. "Pred nami je 35 dni in zelo pomemben cilj, to je zbrati 40 tisoč overovljenih podpisov, s katerim lahko dosežemo referendum in preprečimo zakon," je povedal znani ekolog, ki ga slovenska javnost pozna predvsem po boju z Lafarge Cementom v Trbovljah.
Trenutno sta sicer v igri kar dve pobudi za referendum o zakonu o vodah. Poleg gibanja Za pitno vodo, katerega del sta tudi Macerl in Eko krog, si za referendum prizadevajo tudi v gibanju Zdrava družba, a so na pristojne ta teden naslovili zahtevo za zadržanje postopka zbiranja podpisov. "Zagotovo bi bilo lažje, če bi se ti dve pobudi združili. Nekaj smo se pogovarjali v to smer, sicer pa je vsak podpis, ki je dan za vodo, okej. Boljše, da ljudje podpišejo obe pobudi kot nobene," je pojasnil Macerl.
Voda mora biti dostopna vsem
Pobudniki referenduma v nasprotju z vlado in ministrstvom za okolje in prostor poudarjajo, da se možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča z novim zakonom širi. Biologinja Brina Sotenšek je dejala, da se bodo s tem občutno povečala tveganja za onesnaženje površinskih in podtalnih voda, ki so vir naše pitne vode. "Sladkovodni ekosistemi so že na globalnem nivoju med najbolj ogroženimi na Zemlji. Absolutno ni sprejemljivo, da to stanje še poslabšujemo, kvečjemu bi ga morali izboljšati," je pojasnila Sotenškova, ki je tudi članica gibanja Balkan River Defence, ki si prizadeva za ohranitev rek.
Vizjak: Referendum bi bil škodljiv
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je včeraj zavrnil očitke pobudnikov referenduma in poudaril, da je namen zakona varovati priobalni pas. "Danes je na priobalnem pasu mogoče graditi tovarno, ki uporablja nevarne snovi. Zaščita tega pasu je danes okrnjena, mi jo z novelo zakona varujemo, saj na priobalnem pasu ne bo več pod nobenim pogojem mogoča gradnja objektov zasebne rabe," je dejal Vizjak. Referendum bi bil po njegovih besedah škodljiv za slovenske vode in davkoplačevalce pa tudi za ljudi, ki živijo ob vodi. S tem bi po njegovih besedah namreč ohranili možnost širše pozidave priobalnega pasu, ob tem pa tudi ne bi mogli iz sklada za vode aktivirati 17 milijonov evrov sredstev za vzdrževanje vodotokov. Če bo na koncu prišlo dejansko do referenduma, se bo vlada po njegovih besedah verjetno vključila v referendumsko kampanjo.
Hoteli, restavracije, parkirišča, garaže in drugi objekti v javni rabi so po njenih besedah problematični zaradi svojih vplivov na okolje, prav tako vplivajo na poplavno varnost: "Voda je javno dobro, ki mora biti dostopno vsem, medtem ko objekti v javni rabi niso javno dobro, saj so lahko v zasebni lasti. Teoretično so sicer dostopni širšim množicam, ampak največkrat za določeno primerno ceno." Veliko priobalnih zemljišč je po njenih besedah že zdaj v zasebni lasti, novi zakon pa bi tem lastnikom omogočil, da bi tam lahko na veliko gradili: "Ker luknje v zakonu to žal omogočajo, se lahko s tem omeji tudi dostop do vode."
Občine ne bodo varovale rek in vode
Naravovarstvenik Anton Komat je medtem opozoril, da sistemska zakonodaja glede voda ni usklajena z zapisom pravice do pitne vode v ustavo. Komat sicer verjame, da bodo na koncu pobudniki zbrali zadostno število podpisov za referendum in na njem tudi zmagali, vendar pa opozarja, da bitka s tem še ne bo dobljena: "Ta pohod, ki se trenutno dogaja, se bo nadaljeval tudi v prihodnosti ne glede na to, kdo je na oblasti. Če se zdaj kot državljani ne bomo povezali v močno fronto, nas bodo povozili."
Na vprašanje, ali ne bi mogle škodljivih posegov na vodovarstvenih in priobalnih območjih preprečiti lokalne skupnosti, pa je Macerl odgovoril, da občine zagotovo niso tiste, ki bodo varovale reke in pitno vodo: "Občino zanimajo investicije, dobljene volitve, politične stranke. Tam so interesi, tam se stvari vrtijo okoli denarja." Po njegovih besedah se je takšna praksa pokazala pri primeru investicije Magne Steyr v občini Hoče - Slivnica.
Negativen vpliv na zdravje ljudi
Poslanci so novelo zakona o vodah kljub kritikam civilne družbe in stroke po skrajšanem postopku sprejeli konec prejšnjega meseca. Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je poudarila, da je bil zakon sprejet na netransparenten, nezakonit in neustaven način ter da s spremembami, ki jih prinaša, negativno vpliva tudi na zdravje ljudi. "Brez vode ni življenja in zakon, ki ogroža življenje, ne sme biti sprejet," je dodala Brecljeva. V gibanju Za pitno vodo morajo 40 tisoč podpisov za razpis referenduma zbrati do 24. maja.
