Občina Moravče je junija leta 2021 namenu predala Vegova pot v šolo. Na poti, od Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah do njegovega rojstnega kraja v Zagorici, so postavljene table in to je tudi dejansko pot, po kateri je Jurij Vega kot otrok hodil v nedeljsko šolo. Štirinajst tabel je na eni strani opremljenih z vsebinami, povezanimi z njegovim življenjem in delom, na drugi strani so vsebine, vezane na naravno bogastvo krajev, skozi katere poteka Vegova pot, katere znak je simbol pi (π). Na nezahtevnem delu poti so table opremljene tudi z opisi v Braillovi pisavi.
Partnerji, poleg Občine Moravče so to še še Društvo rokodelcev - Rokodelski center Moravče, Turistično društvo Moravče, Občina Dol pri Ljubljani in Športno društvo Zagorca pri Dolskem, želijo s projektom približati delo in življenje te pomembne zgodovinske osebnosti domačinom ter vsem drugim obiskovalcem obeh občin, obenem pa želijo opozoriti na posebnosti naravnih habitatov ter občutljivost ravnovesja v naravi.
V bližini Vegove domačije v Zagorici je tudi fitnes na prostem, s katerim želijo spodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa in k večgeneracijskemu druženju. Za usposobljeno vodenje po Vegovi šolski poti skrbi Turistično društvo Moravče. Pot od Moravč do gradu Tuštanj je razmeroma položna, deloma poteka po asfaltu, deloma po dobro utrjeni makadamski poti. Na voljo sta dve različici poti: ena se začenja v Dolskem, druga v Moravčah, obe pa se končata v Zagorici po približno poldrugi uri hoda. Označeni sta s posebnimi kažipoti.
Jurij Vega se je rodil 23. marca leta 1754 vasici Zagorica pri Dolskem. Bil je matematik, topniški častnik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Po končani gimnaziji je študiral filozofijo na liceju v Ljubljani, po koncu študija pa se je zaposlil kot inženir za rečno plovbo pri regulacijskih delih na Savi in Ljubljanici. Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematičnih predavanj, je napredoval v poročnika. Avgusta leta 1789 je dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal število π na 140 decimalk. Rekord je obdržal 52 let, njegovo metodo pa še danes omenjajo. Napisal je številne razprave o balonih, geodeziji, meteorologiji in balistiki, o kateri je izdal tudi knjigo, sam pa postal utemeljitelj znanstvene balistike.
Zadnja leta je preživel na Dunaju. 17. septembra 1802 je izginil in devet dni pozneje so njegovo truplo našli v Donavi. Okoliščine njegove smrti so ostale nepojasnjene. Njegovo ime je doslej edino ime kakega Slovenca, po katerem se imenuje krater na Luni. Bil je tudi član več evropskih akademij in znanstvenih društev.
