Branka Bezjak
Ko smo mladi, nam pripovedovanje babice, dedka ali katerega drugega starejšega človeka o preteklosti morda ne pomeni toliko, ker so nam morda tiste zgodbe preveč oddaljene, tuje. Nato pa, ko imamo že sami nekaj življenjskih izkušenj, lahko obžalujemo, da njihovih spominov nismo še pravi čas zapisali ali kako drugače shranili.
Da so lahko starejši zakladnica izkušenj in spominov ter s svojimi zgodbami dajejo uvid v prenekatero življenjsko modrost, izpostavljajo tudi v Zavodu Dobra pot iz Sežane, zato so že leta 2021 razvili posebno aplikacijo Zapisi spomina, da bi bil potencial vedenja starejših, ki se pogosto soočajo tudi z osamljenostjo, čim bolj izkoriščen in lažje zapisan. Aplikacija omogoča beleženje in objavljanje spominov starejših o najrazličnejših vidikih življenja v preteklosti. Leta je 2022 so zanjo prejeli tudi nagrado Sveta Evrope in Evropske komisije v sklopu pobude Zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine.
Da bi v beleženju spominov znova povezali Slovenijo in spomnili na to, kako pomembni nosilci izročila so starejši, zavod med 17. in 30. marcem že četrto leto organizira vseslovensko akcijo beleženja spominov z naslovom Zapišimo spomine! K sodelovanju želijo pritegniti starejše in mlajše iz vse Slovenije in zbrati čim več pričevanj starejših. V preteklih letih se je v akcijo vključilo več kot 300 sodelujočih in okoli 46 ustanov, skupaj so zabeležili kar 350 pričevanj.
Kako je prapradedek Slovenec preživel potop Titanika
V pobudi lahko sodeluje vsak kot pričevalec, to je starejši, ki podeli svoje spomine, ali kot nekdo, ki zgodbe starejših zabeleži v aplikacijo. Nava Vardijan, direktorica Zavoda Dobra pot, pravi, da je vse skupaj tudi tako zamišljeno, da tistim, ki jim sodobne tehnologije morda niso tako blizu, pomagajo mlajši: "Mislim, da je to tudi lepa priložnost za obnovitev teh medgeneracijskih stikov in izmenjavo zgodb." K sodelovanju organizatorji vabijo tudi šole, nevladne organizacije, lokalna društva in druge ustanove – skratka vse, ki imajo radi dediščino in jim je mar za to, da se zgodbe in spomini ohranijo.
Do več informacij o pobudi lahko dostopate na tej spletni strani , lahko pa tudi pišete na mail info@dobra-pot.si. Na spletni strani je sicer tudi video, ki po korakih vodi uporabnika k temu, kako se prijaviti v aplikacijo in kako nato oddati zapis. Opraviti je treba registracijo, še prej izpolniti spletni formular, ko dobite na e-mail potrditveno povezavo, vas ta spet pelje naprej. Kakor je že zapisano, pa je tako mišljeno, da se generacije med seboj povežejo, da mlajši pomagajo starejšim pri dostopanju do aplikacije oziroma pri beleženju spominov.
"Vabljeni, da se vključite in tako prispevate svoj delček k ohranjanju naše skupne dediščine," še vabijo. Pri tem izpostavljajo še, da vam ni treba biti v skrbeh, da vaši posnetki oziroma besedila ne bodo dovolj profesionalni. "Poudarek je res zgolj na tem, da lahko sodeluje kdorkoli. Sedaj imamo že vsi telefone, s katerimi se da snemati. Tako je pravzaprav mišljena ta akcija," še izpostavlja direktorica.
Dobra pot je zavod za kulturo in sonaravno delovanje. Ustanovljen je bil z željo po zaščiti naravne in kulturne dediščine na svež in inovativen način. V dediščini vidijo izreden potencial za trajnostno in sonaravno pot v prihodnost, zato se zavod intenzivno usmerja tudi v projekte za aktualizacijo, popularizacijo in v sodobnem času nujno digitalizacijo kulturne dediščine. Letošnjo akcijo zbiranja spominov izvajajo ob podpori partnerskih organizacij iz konzorcija Smer: kulturna dediščina, ki ga financira ministrstvo za javno upravo. Njegov namen je, da dediščina postane živa sila povezovanja in družbene preobrazbe.
Na spletni strani zavoda lahko spomine že prebirate. Od takih bolj običajnih in tudi bolj splošno znanih, na primer, kako so nekoč preživljali prosti čas (se igrali indijance in kavbojce), do nekoliko bolj osupljivih. Tako najdemo tudi spomin Ane Juvan, s katero se je pogovarjala Andreja Petrič. Ana pripoveduje, kako se je takrat 39-letni Franc Karun leta 1904 prvič podal čez lužo v Ameriko, kjer je imel kasneje znano gostilno. Nato pa sta bila leta 1912 s hčerko Manco, ki je bila rojena v Sloveniji, na Titaniku in preživela brodolom ladje. Del družine se je vrnil leta 1913 na Kranjsko, po koncu prve svetovne vojne so sem prišli še trije otroci, ki so bili rojeni v ZDA in so bili tudi formalno ameriški državljani. Manca Karun se je leta 1935 poročila s Tonetom Juvanom iz Voklega. V zakonu se jima je rodil sin Marjan, ki se je poročil z Ano (Juvan), ki že od leta 1963 živi na kmetiji na Miljah, na kateri je živela družina Karun. Marjan in Ana sta imela osem otrok in 25 vnukov, ki se še danes spominjajo starih časov, še lahko med številnimi drugimi spomini o njihovi zgodbi preberemo na spletni strani.
