
Foto: EPA
Glede na prizadetost zimskoturistične industrije lansko zimo in njeno pomembnost so v sosednji Avstriji tik pred razglasitvijo pravil, znotraj katerih naj bi prihodnjo zimo deloval zimskoturistični sektor. V zvezi s tem je potekala živahna razprava med predstavniki vlade in industrije, pripravili so tudi zimskoturistični vrh, stopnja ukrepov pa naj bi bila odvisna od zasedenosti postelj za intenzivno nego.

Foto: Andrej Petelinšek
Spet zloglasne apres-ski zabave?
Zanimivo je, da v Avstriji znova razmišljajo tudi o zloglasnih apres-ski zabavah, ki so iz lani Ischgla precej razširjale virus. V gondolah naj bi sicer uporabljali FFP2-maske kot zdaj, a se ugiba, ali bi lahko bile spet polno zasedene. Na gondolo na Peco, na primer, ki jo v letni sezoni oblegajo gorski kolesarji in pohodniki, lahko ta hip spet sede šest ljudi, kar je polna kapaciteta ob uporabi maske, pri čemer pravilo PCT za gondolo ne velja, ampak le za obisk gostinskih lokalov. V vsakem primeru pa sosedje računajo, to je po vrhu dejal tudi tirolski guverner Günther Platter, da je sezona zagotovljena, in tudi, da omejitev zmogljivosti za žičnice ne bo.
Brez državne pomoči vsi žičničarji ne bi preživeli
Kot je za Večer povedala Barbara Tschöscher iz celovške Kärnten Werbung, je predprodaja vozovnic za smučišča sicer že v teku s pozitivnim odzivom, da pa bo odločilni faktor možnost potovanj, kjer bodo glede prostega pretoka ljudi izjemno pomembna skupna evropska pravila.
Poleti avstrijska Koroška krepko prekašala vso Slovenijo
V celotni Sloveniji smo po začasnih podatkih Slovenske turistične organizacije od januarja do julija 2021 zabeležili 3,965.978 prenočitev, od tega 2,344.677 (60 odstotkov) domačih in 1,621.501 tujih gostov, med katerimi je 309.128 ali 19 odstotkov Nemcev. A je skupno število prenočitev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je manjše za 13,5 odstotka.
Na avstrijskem Koroškem pa so samo od maja do julija našteli 4,1 milijona prenočitev, kar je 8,5-odstotna rast v primerjavi z letom 2020. Ob 2,3 milijona prenočitvah domačih gostov je bilo 1,8 milijona prenočitev tujcev (9,9 odstotkov več kot 2020), med katerimi prednjačijo Nemci (1,2 milijona, kar je 9,6-odstotna rast). V primerjavi s predkoronskim letom 2019 le letošnji upad števila prenočitev 19-odstoten. Za avgust uradnih podatkov ob sicer veliko rezervacijah še ni, zadovoljni so tudi s septembrom, končno oceno pa bodo lahko podali konec oktobra. Že lani so opazili 36 odstotkov novih gostov, ki so se letos vrnili, vse analize pa kažejo, da so se motivi za počitnice spremenili. Koroška je ponudila aktivne počitnice v naravi, zlasti kolesarjenje in pohodništvo, čista jezera in kulinariko z območja Alpe-Adria, je sporočila Barbara Tschöscher.
Pa Slovenija? Ne moremo si privoščiti zaprtja, zato je pogoj PCT nujen
Boštjan Paradiž, podpredsednik Združenja slovenskih žičničarjev, pritrjuje, da so tudi v Sloveniji zaskrbljeni tako kot v Avstriji, a odločni. "Država si ne more privoščiti, da bi še enkrat zaprla nastanitve in smučarski del, zato so zdaj PCT-ukrepi nujno potrebni. Če bomo imeli normalne številke in ne bo pritiska na bolnišnice, mislim, da bo ta sistem živel in funkcioniral, izkušnje, ki smo jih do zdaj pridobili, pa bodo postale rutina. Dodatno se bodo verjetno v zaprtih prostorih uporabljale maske. Dokler bo virus živel, bomo morali živeti s tem in se prilagoditi na skupna pravila, ki bodo zagotovila le to, da bomo kos dani situaciji," je dejal in zadnje ukrepe ocenil kot spodbudne in pravočasne zato, da bi tudi zimsko sezono lahko delali, kajti če bi se s tem ukvarjati čez mesec ali dva, ko bi bil pritisk na zdravstvo prevelik, bi bilo prepozno. Združenje pričakuje, da bodo letošnjo sezono "normalno oddelali", želijo si tudi, da bi se vrnili pedagoški programi. Na Kopah, ki ji vodi, so leta 2019 naredili 70 šol v naravi, lani pa niti ene.
Prvo sojenje zaradi Ischgla
Na dunajskem deželnem sodišču za civilnopravne zadeve je bila prva obravnava tožbe zoper Avstrijo, ki so jo vložili Združenje za varstvo potrošnikov ter vdova in sin 72-letnika, ki je med bivanjem v Ischglu marca 2020 zbolel za covidom in kasneje umrl. Od republike zahtevajo 102.000 evrov odškodnine za bolečine in trpljenje, stroške žalovanja in pogreba. Moški se je okužil 13. marca, povprečna inkubacijska doba pa naj bi se ujemala z dnevom odhoda, ko so bili turisti natrpani v avtobuse. Tožniki menijo, da so bili ukrepi Avstrije sprejeti prepozno in da bi turizem morali ustaviti prej. Država pa odgovarja, da obsežnih ukrepov ni bilo mogoče sprejeti prej, ker ni bilo zanesljivih informacij o primerih covida, preprečevanje vstopa gostom v državo 7. marca ali zaprtje podjetij na podlagi govoric pa ne bi bilo v skladu s pravno državo. Po poročanju ORF je bila sodba podana pisno, kakšna, se še ne ve, skupaj pa naj bi pričakovali 3000 zahtevkov.
Na smučarske zabave samo cepljeni?
Posebno poglavje pa so seveda gostinski del, prehrana in zabave, ki prinašajo denar. Glede na to, da je tudi sam kot direktor in lastnik odvisen od tega, nas je zanimalo, kako se srečuje s tem izzivom, na Kopah je bil, denimo, Holzer pub središče smučarskih in drugih glasbenih zabav. "Pri gostinskem delu zdaj veljajo pravila PCT in mislim, da bomo pri teh pravilih ostali, kar pa zadeva javne prireditve, mislim, da se bodo ukrepi še zaostrovali in da bomo prišli na sistem cepljenih," napoveduje sicer dobro informirani Paradiž, ki je v dobrih odnosih z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom, udeležil se je tudi četrtkovega kongresa stranke SMC, hkrati pa je predsednik GZS, Koroške gospodarske zbornice. "Če potrebe ne bo in bodo ukrepi zadostni, na sedežnicah in žičnicah omejitev ne vidim, pri krožnih kabinskih žičnicah in gondolah pa mislim, da lahko zadevo rešujemo z maskami," meni Paradiž.

Foto: Tomaž Ranc
Državna pomoč: 3,7 milijona evrov
Žičničarjev država ne bo pustila na cedilu, saj dobivajo pomoč, fiksni del nadomestila, ki jim bo pomagal v uvod sezone. "Ocenjuje se, da bo šlo za 3,7 milijona evrov, ki jih bo ministrstvo za infrastrukturo razdelilo med žičničarje in brez tega denarja si ne znamo predstavljati, da bi vsi centri lahko preživeli. Seveda v nadaljevanju država ne bo več mogla skrbeti za te stvari, zato je pomembno, da se ukrepi pravilno zastavijo. Če pogledamo nazaj, zadnjo sezono je bilo zaprtje smučišč nepotrebno, ker na koncu je prehod med občinami ostal, ljudje so hodili po Kopah po smučišču s sankami, bilo je po 300, 400 ljudi za druženje. Letos verjamemo, da tega ne bo, ker smo se vsi skupaj iz tega nekaj naučili. V Bosni in Srbiji so vsa smučišča in vsi gostinski lokali lani funkcionirali in zaradi tega država ni kolapsirala," sklene Paradiž.

Foto: REUTERS