Vprašanje bralca - odgovor strokovnjaka: Kako odpraviti plesen na zidovih?

Vprašanje bralca:

Dali smo zgraditi novo hišo, pa imamo že med gradnjo težave. Hiša je zgrajena iz opeke, vgrajeno je že stavbno pohištvo. Čez zimo smo okna in vrata zaprli, da ne bi v notranjost deževalo, vendar je bilo v notranjosti hiše precej topleje kot zunaj, zato se je na notranjih zidovih na severni strani naredil kondenz in nato se je pojavila plesen. Kako naj odpravimo plesen? Je dovolj, da hišo presušimo, ali moramo še kako drugače ukrepati? Kako dolgo naj pustimo zidove sušiti? Je treba uporabiti razvlažilec zraka? Kako naj vemo, da se plesen ne bo ponovno pojavila? Ali lahko ugotovimo, če so kje v konstrukciji toplotni mostovi?

Samo, Starše

Odgovor strokovnjaka:

Plesen se razvije zaradi velikih temperaturnih razlik med zunanjostjo in notranjostjo, ko objekt z zunanje strani še ni toplotno izoliran, torej nima toplotnoizolacijske fasade. Zato ostaja stena hladna in v stiku s toplim zrakom v notranjosti se na njej začnejo nabirati kapljice, zaradi tega se na steni razvije plesen. Težko je zadevo reševati z notranje strani, kajti tudi če naredimo oblogo na notranji strani stene, bi bila temperatura rosišča še vedno na notranji strani in bi se za oblogo pojavili gnitje, propadanje obloge, vonj po zatohlem, rosenje v talne površine in podobno. Pogoji za nastanek plesni bodo odpravljeni, ko bo objekt toplotno izoliran z zunanje strani in ko na objektu ne bo več toplotnih mostov.

Ko bo objekt zaščiten s toplotnoizolacijsko oblogo, je treba površine, na katerih se pojavlja plesen, očistiti. Za to nanesete sredstva za odstranitev in uničenje plesni, tako imenovane algicide, ki so dostopni v vseh večjih gradbenih centrih. Plesen se večinoma pojavlja samo v jesenskem in zimskem obdobju, pomladi in poleti zanjo ni pogojev. Zidov ni potrebno dodatno sušiti, kajti kondenzacija se pojavlja le na površini opleska ali ometa. Če hočete ugotoviti, ali so kje v konstrukciji toplotni mostovi, ki so ponavadi glavni krivec za pojav kondenzne vlage, lahko pokličete podjetje, ki se ukvarja z izdelavo energetskih izkaznic za objekte, da vam pregleda površine s toplotno kamero. To je priporočljivo in najbolj vidno sedaj v zimskem obdobju, ko so zunanje temperature pod 0 °C, zato je med zunanjostjo in notranjostjo velika temperaturna razlika. Lahko uporabite razvlažilnik zraka, vendar pogoji za nastanek plesni oziroma kondenzacijo na steni s tem niso odpravljeni, saj samo odstranjujete odvečno zračno vlago iz prostora. Točka rosišča ob stiku hladnega in toplega zraka bo še vedno na notranji strani stene!

Vzroki za plesen

Za kakovostno toplotno zaščito stavbe je potrebna ustrezna toplotna izolacija posameznih zunanjih konstrukcijskih elementov ter skrbna izvedba vseh detajlov, kot so stiki, priključki, preboji, odprtine in podobno. Če niso izvedeni pravilno, se lahko pojavi tako imenovani toplotni most. Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. To pomeni, da je na toplotnem mostu pozimi toplotni tok iz notranjega ogrevanega okolja v zunanje okolje močno povečan. Na takem mestu je zato tudi temperatura notranje površine ovoja stavbe znižana.

Sprememba sicer enakomernega toplotnega upora na ovoju stavbe je osnovni vzrok za konstrukcijski toplotni most. Ta nastane, ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (na primer armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaščiten ne z zunanje ne z notranje strani. Potencialna mesta konstrukcijskih toplotnih mostov so na vseh križanjih konstrukcijskih sklopov, tako pri prebojih zaradi dimnikov in zračnikov, pri napuščih, pri vogalnih protipotresnih vezeh, pri okenskih špaletah in omaricah za roloje, ob ležiščih betonskih plošč, pri neposrednih nadaljevanjih armiranobetonskih plošč in zidov v balkonske plošče in stene, pri cevnih napeljavah v stenah in v območju zidnih podstavkov (coklov) ter temeljev.

V območju toplotnih mostov se temperatura notranje površine precej zniža. Prva posledica nižje temperature je povečano odlaganje prahu na takih mestih. Ob določenih neugodnih razmerah v prostoru (nizka temperatura in visoka relativna vlažnost ob sočasnem nezadostnem prezračevanju) v zimskem času je lahko temperatura notranje površine nižja od temperature rosišča, posledica pa je površinska kondenzacija vodne pare. Če se to dogaja pogosto, se lahko razraste plesen.