Franja Žišt
Nenavadna koalicija 38 poslancev je pred dobrima dvema tednoma po hitrem postopku v parlamentarni postopek vložila predlog, s katerim bi zamaknili uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov za tri leta. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov tak ukrep nalaga s 1. januarjem prihodnje leto, pod predlog podpisani poslanci bi ga začeli izvajati šele leta 2023. Prvopodpisani poslanec Jernej Vrtovec iz NSi in posamezni poslanci iz SMC, LMŠ, SD, SAB in Desusa svoj podpis utemeljujejo s tem, da je "Slovenija ena redkih držav na svetu s takšnim ukrepom" in da ta "ni predviden v evropski direktivi o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov", po njihovem mnenju je "vprašljiv tudi vpliv omenjenega ukrepa na zmanjšanje porabe tobaka in s tem na javno zdravje".
Bojijo se "večmilijonske škode za proračun"
Prvopodpisniku Vrtovcu se je pri podpisu pridružil le še en poslanec NSi, saj stališče njihove poslanske skupine ni enotno, tudi glasovanje bo najbrž prepuščeno vsakemu poslancu posebej, razlagajo v stranki. Tudi v drugih strankah poudarjajo, da so to stališča posameznih poslancev in ne stališča strank. V SMC tako za obrazložitev odločitve navajajo besede poslanca, menda avtorja predloga, Janija Möderndorferja, ki je "večkrat poudaril, da predlog ne ukinja nobenega ukrepa za zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov, temveč samo podaljšuje rok za uvedbo enotne embalaže".
Pri moških se je naraščanje zbolevnosti za pljučnim rakom ustavilo, pri ženskah pa narašča.
Enotna embalaža je že uveljavljena v Avstraliji (2012), Franciji in Združenem kraljestvu (2017), na Novi Zelandiji, Norveškem in Irskem (2018).
Kanada, Romunija, Turčija, Savdska Arabija, Izrael, Tajska, Gruzija, Urugvaj in Slovenija imajo enotno embalažo že vključeno v zakonodajo, a ta še ne velja.
Podatki na onkologiji so zgovorni
A zdravniške organizacije nikakor ne delijo mnenja mini koalicije poslancev. Strokovni direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani dr. Viljem Kovač se z bolniki, ki zbolijo zaradi posledic kajenja, srečuje vsak dan. "Kadilski rak ni le pljučni rak. Res, da ga 60 odstotkov ozdravimo, a bolezen vendarle nima tako dobre prognoze," poudari zdravnik. Zaradi tobaka letno umre okoli 3000 ljudi, s tem so povezani tudi enormni stroški v državni blagajni, razlaga. "Odlaganje uvedbe enotne embalaže ima kontraproduktiven učinek. Enotna embalaža od kajenja odvrača predvsem mlade, večina pa začne kaditi v adolescenci. Embalaža torej nagovarja najbolj ranljivo populacijo in nobenega pametnega razloga ne vidim, da ne bi sprejeli enotne embalaže že zdaj," je jasen Kovač. Država bi morala vse narediti za to, da ne bi kadili, to je najcenejši ukrep, ki lahko vpliva na našo zdravstveno blagajno, zaključi.
Na lobističnem prepihu
"Tobačna industrija v številnih državah poskuša preprečiti izvajanje tega ukrepa ali pa doseči njegovo preložitev," so v pozivu poslancem sporočili predstavniki zdravnikov in strokovnih združenj in jih opozorili na lobistične pritiske tobačne industrije. In res, predlog, ki so ga spisali poslanci, precej spominja na lobistično gradivo. V Sloveniji za tobačno industrijo lobirata stara znanca politike, Jernej Pavlin (multinacionalka Japan Tobacco) je nekdanji tiskovni predstavnik vlade Janeza Janše in predsednik podmladka NSi, Gregor Krajc je do februarja vodil kabinet Mira Cerarja, zdaj pa dela za ameriško tobačno podjetje Philip Morris International. Komisija za preprečevanje korupcije je pred dnevi začela postopek preverjanja korupcijskih tveganj pri predlaganju in odločanju o predlogu zakona.
