Urška Mlinarič
Ena od pomembnih reform, pred katero je vlada v tem letu, je reforma plačnega sistema v javnem sektorju, ki zaposluje več kot 180.000 uslužbencev. Plačni sistem, ki ga je pred petnajstimi leti izpogajal tedanji minister za javno upravo Gregor Virant, že v startu ni bil idealen. V letih, ki so sledila varčevanju, se je s parcialnimi dogovori - doseženimi po principu; močnejša, vplivnejša ali v danem trenutku vladi bližja je poklicno-sindikalna skupina, več in večkrat je izsilila dvig plač – izrodil v nepregleden sistem. Ukrepanje je zato neizbežno.
Točka preloma
Sanja Ajanović Hovnik je svojo poklicno kariero začela kot strokovna sodelavka v DZ, kjer je tudi spoznala Roberta Goloba. Uvrščajo jo v krog njegovih najtesnejših zaupnikov. Liberalka po politični usmeritvi je ena od soustanoviteljic Gibanja Svoboda, soavtorica njenega programa in koalicijske pogodbe. Pravi, da je do Goloba pred ustanavljanjem Svobode pristopila sama in mu ponudila svoje znanje, "saj sem ocenila, da smo kot družba prišli do točke preloma in je bilo vprašanje, ali se bomo vrnili na pot razvoja ali bomo nadaljevali brez vizije". V Golobu vidi človeka z vizijo in izjemnim znanjem, občutkom za sočloveka. Pravi, da sta razvila dober odnos, ko ga potrebuje, ima do njega neoviran dostop.
Medtem ko so bili sindikati naklonjeni popravkom sistema, je Sanja Ajanović Hovnik vse od prevzema ministrstva za javno upravo pred sedmimi meseci vztrajala, da se bo plačni sistem gradil na novih temeljih. Kakšni bodo, razen da naj bi sedaj oblikovali stebre, od funkcionarskega, zdravstveno- socialnovarstvenega do izobraževalnega …, v tem trenutku ni jasno. Si je pa vlada s parcialnimi dogovori s posameznimi sindikati in ad hoc dodelitvijo 600 evrov bruto mesečnega pravosodnega dodatka še pred začetkom pogajanj, ki zamujajo že dva meseca, delo močno otežila.
Razburjeni sindikati
Zakaj tako ravnanje predsednika vlade, če je zadnje mesece ministrica ob zahtevah neumorno vsakomur ponavljala, da bodo plačne anomalije odpravljali s plačno reformo, Sanja Ajanović Hovnik ne pojasni prepričljivo. Na argument avtonomije sodstva in podplačanosti pravosodnih funkcionarjev, h kateremu se zdaj zateka, je še pred nekaj tedni tudi pravosodnim funkcionarjem, ki so se obrnili na ministrstvo za javno upravo, odgovorila, naj počakajo na plačno reformo. Trdi, da gre za interventni dodatek, o "katerem sem bila pred srečanjem s pravosodnimi funkcionarji seznanjena, saj sva se o tem, da jim ga bo ponudil, in o znesku pogovarjala in uskladila s predsednikom vlade". In doda, da z drugimi sindikati niso sklenili nič, kar ne bi bilo dogovorjeno. "Dvigi plač v zdravstvu in socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju izvirajo iz naše zaveze iz splošnega dogovora s sindikati, da bomo realizirali dogovore prejšnjih vlad, ki jih te kljub podpisom pod sporazume niso."
Sindikati priznavajo, da je v komunikaciji spoštljiva, vsebinsko se na pogajanja dobro pripravi
A to ne izbriše dejstva, da je velik del sindikatov, ki se bo pogajal za nov plačni sistem, razburjen. Tako ministrico, ki je glavna vladna pogajalka in skrbnica plačnega sistema – v tem pogledu se je sedanja vlada smotrno odločila, da bo predstavnik ministrstva za javno upravo sodeloval pri vseh parcialnih pogajanjih -, čaka mukotrpno delo. Ki bo zahtevalo spretnosti največjih pogajalskih mojstrov toliko bolj, ker na drugi strani pogajalske mize sedijo izkušeni pogajalski mački.
Učenje iz pogajanja v pogajanje
Čeprav 45-letna Sanja Ajanović Hovnik, magistrica upravnih ved, pravi, da se v vlogi pogajalke še vedno uči iz pogajanja v pogajanje, ji tisti, ki sedijo nasproti, priznavajo, da ji gre to delo dobro od rok. "Če se je zdela na začetku še zelo neizkušena, se je izkazalo, da zna zelo dobro oceniti, kateri pristop glede na razpoloženje in resnost situacije ubrati v določenem trenutku," pojasnjuje sindikalist, ki ni želel biti imenovan. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, dodaja, da ministrica, ki ni stopila v majhne čevlje, ampak v kompleksno situacijo, uspešno krmari med vsemi čermi sistema. Pri tem, tako sindikalistka, dokazuje, da ji ni mar zgolj za številke, temveč jo zanimajo tudi vsebina, ljudje, ki so za temi številkami. Jakob Počivavšek, vodja Pergama in ene od pogajalski skupin, dodaja, da "zna biti ministrica zelo trmasta in ni pripravljena slišati argumentov nasprotne strani, četudi so ti tehtni".
Tako lahko ene in iste stvari na nekem sestanku neumorno ponovi tudi do 20-krat, kar naj bi, po ocenah nekaterih opazovalcev, lahko bila tudi njena taktika, saj nemalokrat s takim nastopom marsikateremu sindikalistu dvigne pritisk. Še posebno pa naj bi bila ministrici v izziv retorična merjenja moči z glavnim tajnikom Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimirjem Štrukljem, zaznavajo stranski igralci na parcialnih pogajanjih. Ne glede na določene kritike ji v sindikatih priznavajo, da je v komunikaciji spoštljiva in da se v primerjavi z marsikaterim svojim predhodnikom vsebinsko na pogajanja dobro pripravi.
Imajo jo za zelo delovno
Tudi njeni sodelavci jo vidijo kot izjemno delovno. Prebrala naj bi vsa gradiva in dokumente. V komunikaciji hitro in jasno pove, če ji kaj ni po godu, a to naredi na primeren način. Povzdigovanje glasu naj ne bi bila njena lastnost. Kot ministrica se v javnosti pojavlja zgolj toliko, kot od nje zahteva funkcija. Ne iritira s svojim obnašanjem ali izjavami, zato je nekoliko začudenja sprožila njena nedavna samoocena, da "sem odlična ministrica za javno upravo". Sama pojasnjuje, da je bilo iz njene mimike jasno, da je to izrekla nekoliko v šali. "Vendarle na podlagi tega, kar smo dosegli v sedmih mesecih, ocenjujem, da delam dobro, korektno." In dodaja, da ima tudi vizijo in strategijo, kam želi javno upravo razvijati, kar naj bi v zadnjem desetletju pri njenih predhodnikih umanjkalo. Preden jo bodo začeli implementirati, jo želi še preizkusiti v "širšem deležniškem okolju Strateškega sveta za trajnostni razvoj javne uprave". Na vprašanje, ali imajo ministri motivacijske treninge glede na samozavest določenih posameznikov, odgovori nikalno. "Če sprejmeš funkcijo ministra, moraš biti malo samozavesten," pojasni ministrica.
Premierjevo zaupanje
Kako močno ji premier zaupa, dokazuje tudi njeno imenovanje za vršilko dolžnosti ministrice za notranje zadeve, potem ko je odstopila Tatjana Bobnar. Čeprav na hipotetično vprašanje, ali bi prevzela ministrstvo za notranje zadeve, če bi to željo izrazil predsednik vlade, ne želi odgovoriti, politični poznavalci odnosov v Svobodi menijo, da bi mu ustregla. Da je pripravljena izpolnjevati njegove želje, tudi po čistki in depolitizaciji policije, je razbrati iz njenih besed v vlogi začasne notranje ministrice, da bi bila v policiji "tudi kakšna odpoved delovnega razmerja na mestu. To, kar so počeli in kako so to počeli, je bilo brutalno in naklepno!" Njene besede so se nanašale na ugotovitve iz poročila o izrednem nadzoru nad delom policije v času protestov pod Janševo vlado.
Tradicionalistka v moderni izvedbi
Ministrovanje, zdaj celo na dveh resorjih, zahteva izredno dolge delovnike, zato se Sanja Ajanović Hovnik poskuša držati dnevne rutine. Ta vključuje zgodnje vstajanje, dolgo kavo in obvezno vsaj en sprehod, običajno je to večerni s soprogom in psičko Ulo pasme francoski buldog. Tudi vikendi so njeni, najraje jih preživi v krogu družine, takrat si da duška v kuhinji. Pravi, da ji je ohranjanje tradicije izredno pomembno, a ona jo v kuhinji modernizira. Tako pri njej trikrat na leto zadiši po orehovi potici, ki ji namesto limonine lupinice doda pomarančno.
Sicer pa poudarja, da bo v vlogi vršilke dolžnosti skrbela le, da bo delo nemoteno teklo. In ne bo predlagala ne kadrovske ne druge rešitve, odvrne na vprašanje, ali bi Boštjan Lindav, s katerim korektno sodeluje, moral biti imenovan za direktorja policije. Ne glede na vse Sanja Ajanovič Hovnik ne skriva, da želi ostati ministrica za javno upravo, kjer ima utečeno ekipo in kjer jo čaka veliko dela; ob boljši ureditvi delovanja upravnih enot, kar naj bi zakonsko uredili že na prihodnji redni seji, do plačnega sistema, ki je eden od pogojev ne le za pridobivanje odličnega kadra, temveč tudi ključ do kakovostnih javnih storitev.
Da je postavitev plačnega sistema na nove, trdnejše temelje (stebre) ogromen zalogaj, tudi finančni, se zaveda tudi sama, saj je pri odgovoru, ali ji bo tudi izvedba reforme uspela, če je še vsako zadevo, ki se je je v življenju lotila, tudi zaključila, veliko previdnejša. "Če bi bilo odvisno le od mene in vlade, ne dvomim. Veliko število sindikatov pa si reforme ne želi in za zaprtimi vrati to tudi povedo. A če hočemo prispevati k temu, da bo v ospredju uporabnik in da bodo storitve kvalitetne, moramo reformo izpeljati."
