V SOBOTO

Koalicija in vlada Roberta Goloba v 2023: Visokoleteči cilji in številne ovire

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Politični vrh je takole nazdravil ob uspehu na novembrskem referendumu, ko so volivci potrdili novelo zakona o vladi.
Robert Balen

Za skoraj osem mesecev je SDS z blokado zakona o vladi zavlekla postavitev vladne ekipe po načrtih koalicije v postavi Gibanje Svoboda, SD in Levica. Šele potrditev zakona na novembrskem referendumu je vladi pod vodstvom Roberta Goloba omogočila začetek postopkov za razširitev vladnega aparata z dosedanjih 17 na 20 ministrstev. Posebnost je v tem, da sta morala ob koncu decembra dva ministra odstopiti, da bosta lahko nadaljevala svoje delo, štirim pa je zaradi reorganizacije vlade potekel mandat, a v resnici ne gredo nikamor. Med drugim je morala šesterica ministrov po nekaj mesecih že drugič na zaslišanje pred matične odbore v državnem zboru, trije pa so se v tem mandatu predstavili prvič. Do polne operativnosti vladne zasedbe bo treba po uveljavitvi zakona počakati še tri do štiri mesece, saj bodo v vmesnem času med ministrstvi razporejali del zaposlenih in določili lokacije za nova ministrstva. Podčrtati velja, da zaviralni manever največje opozicijske stranke, ki so ga v koaliciji prepoznali kot nagajanje, še nikoli ni tako močno zavlekel oblikovanja katere koli slovenske vlade. Golobova bo torej dokončno konsolidirana šele leto dni po prevzemu oblasti.

Svoboda povečuje svojo moč

Koalicija je prepričana, da dosedanji model zakona o vladi ni omogočal učinkovite organizacijske strukture ministrstev, zato so vladno ekipo razširili. Kot zagotavljajo, bodo ministrstva po obsegu in vsebinah manjša in bolj operativna, hkrati bodo lažje prepoznavala nakopičene izzive trenutnega časa. Navkljub zavlačevanju opozicije pri uveljavitvi sprememb se je Golobova vlada v vmesnem obdobju znašla po svoje in delovala z vsemi močmi, kot da bi novela zakona že veljala. Trije novi ministri, ki bodo ob koncu januarja zasedli svoje položaje, so v zadnjih mesecih opravljali naloge državnih sekretarjev in bili tako neprestano vključeni v delovanje vlade. Njihovi resorji bodo razvojno naravnani, poudarjajo predstavniki vlade na čelu s premierjem. "Vlada že od začetka mandata deluje s polno paro. Kljub blokadi zakona o vladi se je takoj osredotočila na pripravo številnih ukrepov za pomoč prebivalcem, predvsem ranljivim skupinam, ter gospodarstvu pri soočanju z energetsko in prehransko draginjo. Vsi ukrepi so bili ciljno usmerjeni, pravočasno sprejeti in učinkujejo," pravijo v uradu vlade za komuniciranje.

Razmerja moči med tremi koalicijskimi partnerji se bodo po uveljavitvi zakona o vladi malenkost spremenila, saj dva nova ministra prihajata iz vrst Gibanja Svoboda, eden pa iz Levice. Največja vladna stranka, ki zaseda skoraj polovico državnega zbora, bo tako obvladovala 13 resorjev, Socialnim demokratom pripadajo štirje, Levici pa trije. Od imenovanja vlade je Svoboda na podlagi lanske prepričljive volilne zmage doslej relativno zlahka uveljavljala svoje interese in kadrovala v gospodarstvu tudi brez posvetovanja z manjšima koalicijskima strankama, ki imata v primerjavi s Svobodo občutno manjši politični vpliv. To razburja predvsem predstavnike SD, ki želijo odkrit pogovor s predsednikom vlade. Ta je za leto 2023 napovedal pripravo serije reform, s katerimi želi vlada nasloviti vse izzive, ki so se nakopičili v zadnjih 30 letih. "Želimo popolnoma spremeniti sistem delovanja javnega zdravstva, vpeljati reformo tako v pravosodje kot šolstvo. Pripravljamo reformo pokojninskega sistema in stanovanjske politike, navsezadnje tudi davčno reformo. Vse to bo zaradi potrjenega zakona o vladi in s tem drugačne organizacije dela lažje izvedljivo," napovedujejo v Ukomu.

Prenova vlade za osem od 20 ministrstev ne prinaša nobenih sprememb. Po istem kopitu kot doslej in z enakimi pristojnostmi bodo še naprej delovali Klemen Boštjančič (finance), Asta Vrečko (kultura), Marjan Šarec (obramba), Irena Šinko (kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana), Dominika Švarc Pipan (pravosodje), Luka Mesec (delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti) ter Matej Arčon (Slovenci v zamejstvu in po svetu). Prav tako se ne spreminja delovanje ministrstva za notranje zadeve, ki ga začasno vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Na tem položaju je lahko v vlogi vršilke dolžnosti najdlje do sredine marca, nato bo zaprisegel minister s polnimi pooblastili. Premier Golob se še ni dokončno odločil, komu bo zaupal vodenje notranjega ministrstva, prav gotovo pa bo resor po odstopu Tatjane Bobnar in njenih očitkih o pritiskih na policijo pod povečanim drobnogledom javnosti. Preden bo premier izbral novega notranjega ministra, bo v prenovljeni ministrski zasedbi delovalo dvanajst moških in sedem žensk, ob zaprisegi petnajste vlade pa je bilo razmerje med spoloma bolj izenačeno (10:7).

Prvi večji pretres v koaliciji se je zgodil ob odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar (desno). Njeno področje začasno vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Robert Balen

Netežaven prehod za nove ministre

Z uveljavitvijo novele zakona o vladi se bodo ministrski ekipi pridružili Simon Maljevac, nekdanji generalni sekretar Levice in soustanovitelj Inštituta 8. marec, Darjo Felda, dolgoletni profesor na koprski pedagoški fakulteti, in Alenka Bratušek, nekdanja slovenska predsednica vlade, ki je po odhodu druge vlade Janeza Janše Slovenijo rešila pred prihodom zloglasne trojke. Vsi trije novi ministri so člani Golobove vlade od njenega imenovanja v začetku junija lani, zato njihov prehod na novo delovno mesto ne bo posebej težaven. Maljevac je bil znotraj Levice sprva predviden za vodenje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, a se je Mesec odločil, da bo ostal na dosedanjem položaju in nadaljeval začrtano delo, njegov strankarski kolega Maljevac pa bo prevzel novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost. Pod Maljevčevo okrilje bodo prešla delovna področja stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe in ekonomske demokracije.

Rekonstrukcija delovnih področij prinaša povečano odgovornost za tesnega Golobovega sodelavca Bojana Kumra, ki bo prevzel novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Resor bo med drugim združeval področja javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, prometne politike, energetike ter učinkovite rabe obnovljivih virov energije, ki so doslej spadali pod ministrstvo za infrastrukturo. To institucijo znova prevzema nekdanja predsednica SAB Alenka Bratušek, a v okrnjenem obsegu kot nazadnje, ko je vodila resor v času vlade Marjana Šarca. Širše področje šolstva bo v drugi polovici januarja tudi uradno prešlo na dva dela. Dosedanji šolski minister Igor Papič bo vodil novoustanovljeno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, medtem ko bo njegov dosedanji državni sekretar Darjo Felda prevzel ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Matjaž Han bo na gospodarskem ministrstvu odslej odgovoren tudi za področje športa, ki je bilo v preteklosti pod različnimi vladami zapostavljeno, gospodarski minister pa ne bo več bedel nad področji regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati. Na Mladiki pod vodstvom Tanje Fajon bo ministrstvo za zunanje zadeve razširilo svoje ime z besedno zvezo evropske zadeve. Kot rečeno, področje dolgotrajne oskrbe ne bo več pod okriljem ministrstva za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, ministrstvo za naravne vire in prostor pod Urošem Brežanom pa se med drugim ne bo več ukvarjalo s široko problematiko okolja, podnebnimi spremembami, ravnanjem z odpadki, učinkovite rabe virov in stanovanjske politike, ki prehajajo na druga ministrstva pod vodstvom Kumra in Maljevca.

Ministrstvo za javno upravo bo del svojih nalog predvsem v povezavi z informacijsko komunikacijskimi sistemi preneslo na ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga vodi Emilija Stojmenova Duh. Prav omenjeno ministrstvo tako kot ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj z Aleksandrom Jevškom na čelu ne bo več zgolj vladna služba, ampak bo po statusu izenačeno z drugimi ministrstvi. Kot vladni urad brez resorja bo odslej obratovala samo služba za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Kriza v zdravstvu in gašenje požara v javnem sektorju

Kot je znano, vlado v letošnjem letu poleg nadaljnjega boja z draginjo in inflacijo, ki sta posledica ruske vojaške invazije na Ukrajino, čaka tudi priprava pomembnih strukturnih reform. Časovnica njihovega sprejemanja bo predstavljena prihodnji teden na koalicijskem vrhu, v vladnem trojčku Gibanje Svoboda, SD in Levica pa med drugim izpostavljajo zdravstveno, davčno, pokojninsko, pravosodno in šolsko reformo. Oči javnosti bodo uprte predvsem v reševanje javnega zdravstva, ki zaradi nakopičenih težav iz preteklosti poka po šivih. Kaotične razmere se v zadnjih dneh najbolj odražajo na primarni zdravstveni ravni, brez izbranega osebnega zdravnika je pri nas ostalo že več kot 130 tisoč ljudi. Prizori, kako ljudje zgodaj zjutraj v več kilometrov dolgih kolonah stojijo pred zdravstvenimi domovi v upanju za vpis pri novih družinskih zdravnikih, se ne bodo več ponovili, obljublja premier Golob, ki je v torek v Ljubljani prisluhnil zahtevam in predlogom civilne družbe za ohranitev vsem dostopnega javnega zdravstvenega sistema. "V zdravstvu ne gre več za to, da lepimo obliže na rano, ampak da izkoreninimo raka, ki ga je napadel," je na stavki bolnikov poudarila filozofinja Renata Salecl. Sporočila, ki so jih protestniki namenili vladi, ne bi mogla biti bolj nedvoumna – naredite konec pogoltnosti lobijev, ki na račun našega zdravja kujejo dobičke, ukinite dopolnilno zdravstveno zavarovanje, naredite konec zdravnikom "dvoživkam", vzpostavite ločnico med javnim in zasebnim ter ustavite privatizacijo zdravstva.

Vladna zasedba se bo ob koncu januarja razširila na 20 ministrov, ki jih bo vodil premier Robert Golob.
Robert Balen

Za razliko od nekaterih preteklih vlad, manjšinski sta bili vladi Marjana Šarca in tretja vlada Janeza Janše, ima Golobova vlada v državnem zboru 53 poslancev. Vladajoča koalicija ima več kot dovolj glasov za sprejem nujno potrebnih reform, bo pa morala v naslednjih mesecih in tednih pokazati, koliko volje za družbene spremembe in spretnosti za iskanje kompromisov obstaja znotraj njenih vrst. Vsaka od strukturnih reform predstavlja velik zalogaj, nekatere vlade so se zaradi tega tudi zlomile. Šarčeva je padla prav pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Cerarjeva je veliko pričakovala od zdravstvene reforme, ki je na koncu ni izpeljala. Podobno kot je Cerar pred leti stavil na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, Golob to počne v primeru Danijela Bešiča Loredana, vendar pa vse ministrove rešitve javnosti niso prepričale. Na nasprotovanje je med drugim naletel tudi predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči, ki je predvideval ukinitev 28 dežurnih ambulant po Sloveniji, pomisleki se vrstijo tudi glede ambulant za neopredeljene bolnike oziroma paciente brez izbranega družinskega zdravnika. Ob tem velja omeniti, da se resnejši učinki ukrepov za stabilizacijo zdravstvenega sistema, ki so bili sprejeti v mandatu sedanje vlade, še niso pokazali, je pa vladi ob pomoči mediacije uspelo skleniti sporazum s sindikatom Fides in se izogniti zdravniški stavki.

Med zahtevami Fidesa je bila tudi odprava plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih, prenova sistema plač v javnem sektorju pa je še eno kislo jabolko, v katerega bo morala vlada zagristi čim prej. Čeprav se masa plač v javnem sektorju zvišuje, plače so se oktobra lani zvišale vsem javnim uslužbencem, aprila letos pa se bodo veliki večini zaposlenih v javnem sektorju povečale še za en plačni razred, z zastarelim plačnim sistemom praktično ne more biti zadovoljen nihče. O stavki so razmišljali celo v sodniških vrstah, a jih je vlada pomirila s 600 evrov bruto dodatka za pravosodne funkcionarje in posebnim plačnim stebrom v okviru nove reforme sistema plač v javnem sektorju, ki jo napoveduje vlada. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik poudarja, da bodo vzpostavili novo plačno lestvico in jo vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, med najnižjo in najvišjo plačo pa bi vzpostavili razmerje ena proti sedem. Obeta se tudi oblikovanje ločenih plačnih stebrov za različne poklicne dejavnosti, denimo sodnike in zdravnike, kar nekateri vidijo kot razgradnjo enotnega plačnega sistema, ob tem pa bi vlada morala poskrbeti tudi za javne uslužbence v plačnih razredih pod minimalno plačo. Ajanović Hovnikova pričakuje, da bo predlog prenove sistema plač v javnem sektorju v zakonodajnem postopku do konca letošnjega junija, zaradi parcialnih dogovorov med vlado in posameznimi poklicnimi skupinami, ki ustvarjajo nova plačna nesorazmerja, pa so na nogah v sindikatih vojakov in obrambe. Na drugi strani nezadovoljstvo narašča tudi med podjetniki, ki nasprotujejo vladni davčni politiki in zahtevajo zmanjšanje obdavčitve kapitala in dela.

Tekma za nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN

Na zunanjepolitičnem področju bo prioriteta vlade tudi kandidatura Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov za obdobje 2024–2025. Vzhodnoevropski regionalni skupini, v katero sodi Slovenija, v omenjenem obdobju pripada en nestalni sedež v Varnostnem svetu, za katerega se poteguje tudi Belorusija. Da bo naša država že tretjič kandidirala za omenjeni položaj, je konec predlanskega leta sklenila prejšnja Janševa vlada, medtem ko so v Minsku kandidaturo najavili že leta 2007. Zmaga Slovenije, ki je bila nestalna članica Varnostnega sveta že v letih 1998 in 1999, ni samoumevna. Naša država se je za nestalni sedež potegovala tudi leta 2011, a je na koncu morala priznati premoč Azerbajdžanu. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila prepričanje, da bo tokratna kandidatura Slovenije uspešna, je pa dodala, da bo potrebno velike energije vložiti v pridobivanje podpore zlasti v državah v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Drži, da si si zahodne države na čelu z ZDA, ki so podprle kandidaturo Slovenije, Belorusije ne želijo videti v Varnostnem svetu, a ima Generalna skupščina Združenih narodov 193 članic, od katerih bo morala slovenska diplomacija za kandidaturo prepričati večino.

Varnostni svet OZN
Reuters

V povezavi s kandidaturo Slovenije se je v zadnjih tednih v medijih govorilo zlasti o možnosti, da bi nekdanji predsednik države Borut Pahor postal posebni odposlanec vlade, ki bi v mednarodnih krogih lobiral za slovensko kandidaturo. To se ne bo zgodilo, je pa Fajonova izrazila željo, da bi se v prizadevanja za slovensko kandidaturo vključila tako Pahor kot nekdanji predsednik države Danilo Türk, vendar pa na ministrstvu z nikomer ne nameravajo sklepati pogodb o sodelovanju. Da se bo v sodelovanju z vlado tudi sama vključila v pridobivanje podpore za kandidaturo Slovenije, je napovedala predsednica države Nataša Pirc Musar, v javnosti pa je veliko prahu dvignila tudi novica, da se premier Golob naslednji teden ne bo udeležil Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki bi ga sicer lahko izkoristil za bilateralna srečanja in lobiranja, tudi v povezavi s prej omenjeno slovensko kandidaturo. V premierjevem kabinetu so pojasnili, da Golob v Davos ne bo odpotoval zaradi drugih obveznosti. Te so povezane z dogajanjem na notranjepolitičnem prizorišču, saj naj bi premier sklenil, da se bo v naslednjih tednih posvetil predvsem reformi zdravstvenega sistema in reševanju najbolj akutnih težav v zdravstvu ter že prej omenjeni rekonstrukciji vlade.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?