Začenjajo se javni posveti o oblikovanju novega nacionalnega stanovanjskega programa: Bo glas ljudstva ključnega pomena?

Bomo v Sloveniji po 20 letih naposled vendarle dobili celovito stanovanjsko politiko? Bodo pri njenem oblikovanju ključno besedo imeli prebivalci in prebivalke, ki na svoji koži najbolje občutijo težave na stanovanjskem trgu? To je želja Ministrstva za solidarno prihodnost, kjer so se lotili oblikovanja novega Nacionalnega stanovanjskega programa 2026-2035 s pomočjo regijskih posvetov. "Glas prebivalk in prebivalcev je zelo pomemben," meni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. "Potrebe po regijah se razlikujejo, zato želimo, da so ljudje neposredno vključeni v pripravo ukrepov, ki bodo oblikovali stanovanjsko politiko za naslednjih 10 let."

Ministrstvo v sodelovanju z regionalnimi razvojnimi agencijami organizira niz javnih posvetov, kjer bodo prepoznali konkretne stanovanjske potrebe prebivalcev in oblikovali rešitve, ki bodo izboljšale dostopnost in kakovost bivanja v prihodnjem desetletju. Posveti, odprti za širšo javnost, se bodo začeli jutri v Krškem in potekali vse do sredine aprila. Zbrani podatki bodo osnova za oblikovanje ukrepov na regionalni in državni ravni, napovedujejo na ministrstvu.

Maljevac: "Skupaj lahko oblikujemo ukrepe"

Minister Maljevac verjame, da je prav sodelovanje različnih deležnikov ključ do uspeha: "Samo skupaj lahko oblikujemo ukrepe, ki bodo resnično izboljšali dostop do kakovostnega in dostopnega bivanja za vse generacije za naslednjih 10 let. Hkrati pa želimo postaviti temelje za dolgoročne sistemske rešitve, ki bodo omogočile stabilno in predvidljivo stanovanjsko politiko tudi v prihodnje."

Da bi oblikovali politiko, ki bo odražala dejanske razmere, je ministrstvo skupaj z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije financiralo prvo celovito eRaziskavo sta med 19. marcem in 10. junijem 2024 izvedla Fakulteta za družbene vede in Urbanistični inštitut Republike Slovenije, njeni rezultati pa prinašajo pomembne ugotovitve o trendih in izzivih na stanovanjskem trgu.

Med drugim podatki kažejo, da večina prebivalcev Slovenije še vedno živi v hišah, čeprav se je v zadnjih dveh desetletjih rahlo povečalo zanimanje za bivanje v stanovanjih. V primerjavi z letom 2005 se je delež prebivalcev, ki živijo v hišah, povečal s 55,4 na 66,6 odstotka. Delež lastnikov stanovanj ostaja visok (80,8 odstotka), hkrati pa je zrasel tudi delež najemnikov - z 9,3 na 11,2 odstotka. Raziskava potrjuje, da se zaradi vse večje cenovne nedostopnosti nepremičnin najemništvo, predvsem med mladimi, vse bolj uveljavlja kot alternativa lastništvu. Za nekatere gre za prostovoljno izbiro, za mnoge pa za nujnost zaradi omejenih možnosti nakupa nepremičnine.

Poseben izziv - stanovanjske razmere starejših

Zanimivi so podatki o spremenjenem dojemanju stanovanja kot investicije. Leta 2005 je kar 50 odstotkov vprašanih stanovanje videlo kot priložnost za finančno naložbo, do leta 2024 pa je ta delež upadel na 22,5 odstotka. To nakazuje, da se stanovanja vse bolj razumejo kot osnovna življenjska potreba, ne pa zgolj kot način plemenitenja kapitala.

Raziskava izpostavlja tudi stanovanjski položaj starejših prebivalcev. Dobra četrtina starejših od 60 let živi v večstanovanjskih stavbah, pri čemer skoraj dve tretjini prebiva v stavbah brez dvigala. Polovica jih izraža potrebo po dvigalu, a jih pri prilagoditvah pogosto ovirajo finančne omejitve (57 odstotkov) ter starost ali bolezen (28 odstotkov). Poleg tega vsak deseti starejši prebivalec nima neposrednega dostopa do osnovnih storitev, kot so zdravstveni dom, pošta, banka, lekarna, trgovina in javni prevoz. To je pomemben signal, da bo morala stanovanjska politika v prihodnje posebno pozornost nameniti starejši populaciji in vprašanju prilagajanja bivalnega okolja za daljše in kakovostnejše bivanje na domu.

Raziskava prav tako potrjuje relativno tradicionalno stanovanjsko usmerjenost Slovencev - približno polovica vprašanih bi kot idealno okolje za bivanje izbralo podeželje, medtem ko bi le 7 odstotkov raje živelo v velikem mestu. Pri iskanju stanovanja so najpomembnejši dejavniki zagotovljeno parkirišče, mirna in zelena okolica ter dobri odnosi s sosedi.