Na spletni strani covid-19 Sledilnika so objavili dolg zapis, s katerim opozarjajo na pomanjkljive podatke, ki jih javnost lahko spremlja v času epidemije. "Cilj Sledilnika je (bil?) javnosti in odločevalcem nuditi celovit pregled epidemije v državi in nam vsem omogočiti boljšo oceno stanja - zato, da bi lahko ustrezno ravnali in sprejemali preudarnejše odločitve. Obvladovanje podatkov je ključno za razumevanje razsežnosti problema ter ustrezno oblikovanje - in sprejemanje - ukrepov za omejevanje širjenja okužb. Razsežnost pandemije je večino držav ujela nepripravljene tudi na podatkovnem področju, a mnoge izmed njih tudi leto dni kasneje v praksi še niso uspele bistveno izboljšati kriznega delovanja. Med njimi je žal tudi Slovenija," so zapisali uvodoma.
Na konkretnem primeru (pogledate ga lahko tukaj), so pokazali, kako uporabni so lahko javno objavljeni podatki in koliko vrednosti jim lahko dodamo s tem, da jih združimo in primerjamo v preprosti analizi.
Čas pandemije je najslabši čas za to, da ne izkoriščamo potenciala, ki se skriva v podatkih
Kot pravijo, je namen članka plastičen prikaz podatkovne luknje, v kateri poteka naša epidemija. "Tragedija zgodbe je, da se vsi ti podatki zbirajo, in sicer dnevno: v svoje računalnike jih vnašajo medicinske sestre, analitiki, poročevalci, administratorji. Žal pa se po našem vedenju tako zbrani podatki nikjer na sistematičen način ne združujejo in analizirajo, s tem pa ostajajo večinoma neizkoriščeni." Ob tem pri Sledilniku opozarjajo, da gre za anonimne podatke, pri katerih ni nobene nevarnosti razkritja osebnih podatkov.
V velikih organizacijah je povsem normalno, da se podatki zbirajo, še preden je povsem jasno, za kaj vse bi lahko bili uporabni. Povsem razumljivo je tudi, da v dani situaciji mnoge od teh ustanov nimajo dovolj človeških in drugih virov, da bi lahko izkoristile podatke, ki jih pravzaprav imajo, pišejo pri Sledilniku. "Toda nič od tega ni in ne sme biti ovira za javno objavo teh podatkov. Z odprtim deljenjem podatkov se ustvarja neprecenljiva dodana vrednost, od katere imamo korist vsi. Čas pandemije pa je najslabši čas za to, da ne izkoriščamo potenciala, ki se skriva v podatkih, še manj pa potenciala zainteresirane javnosti, ki bi te podatke lahko povezovala in združevala v splošno dobro. Večja odprtost podatkov pomeni boljše razumevanje razmer in vodi k delovanju, ki lahko na osnovi prav teh podatkov rešuje življenja. To nam že leta govorijo raziskave. To nam od lani priporoča svetovna zdravstvena organizacija. To nam dokazujejo primeri držav, kjer epidemijo uspešno obvladujejo. Zakaj jih ne slišimo?"
