
Kot so zapisali na portalu projekta Zlati kamen, ki ga vodita podjetji SBR in Planet GV, primerjava števila prebivalcev v lanskem in prvi polovici letošnjega leta kaže, da se je v kranjskogorski občini število prebivalcev povečalo s 5225 na 7522, kar predstavlja skoraj 44-odstotno rast.
Vendar gre za virtualno in ne realno rast. Lastniki počitniških nepremičnin so namreč spremenili svoje stalno prebivališče, da bi se v času zaprtja države lahko bolj svobodno gibali po državi, torej vsaj med občino, kjer so zares doma in med tisto, kjer so doma na papirju, so pojasnili pri projektu Zlati kamen.
Povečano število prijavljenih prebivalcev občini prinaša več prihodkov od povprečnine. Po preprostem izračunu s 628 evri povprečnine bi se kranjskogorski proračun povečal za 1,5 milijona evrov, kar ob dobrih devetih milijonih, kolikor so znašali prihodki v zadnjih letih, ni zanemarljivo. Ker gre za administrativno, in ne dejansko rast, pa ne vpliva na obremenitev infrastrukture in dodatne stroške občine.
Epidemija vplivala na rast števila prebivalcev tudi v nekaterih drugih letoviških krajih
Kot je za STA povedal kranjskogorski župan Janez Hrovat, pa se nekateri novoprijavljeni prebivalci tudi že odjavljajo. Kot je izpostavil, ima dejstvo, da je Kranjska Gora kot turistična destinacija zelo privlačna za počitniška stanovanja in hiše, dobre in slabe strani.
Med slabimi je zlasti precejšen dvig cen nepremičnin, kar je grožnja za lokalno prebivalstvo. To zaradi visokih cen prodaja svoje nepremičnine, saj za ceno ene nekje drugje kupi celo dve ali tri nepremičnine. Zato se dejansko število prebivalcev kranjskogorske občine zmanjšuje in se je v prejšnjih štirih ali petih letih zmanjšalo s 5300 na 5200, je opozoril župan.
Epidemija oziroma epidemiološki ukrepi so v zadnjem letu vplivali na rast števila prebivalcev tudi v nekaterih drugih letoviških krajih, od Bohinja in Bovca do Podčetrtka in Pirana. Vzporedno s tem se je število prebivalcev zmanjšalo v nekaterih mestih, v Ljubljani celo za več kot 1000.