Po korupcijski aferi, v središču katere se je znašla grška evropska poslanka in zdaj že bivša podpredsednica Evropskega parlamenta Eva Kaili, so se v evropskih institucijah v Bruslju in Strasbourgu spet spomnili, da bi bilo treba spremeniti pravila za lobiranje. Organizacije, ki želijo lobirati pri evropskih funkcionarjih vključno z evropskimi poslanci in evropskih uradnikih, morajo biti vpisane v register za preglednost. V njem jih je zdaj 12.400.
Vsa pravila, ki so povezana z lobiranjem, imajo precejšnje luknje, tako vsakih nekaj let izbruhne kakšen škandal. Takrat oživijo predlogi za reformo pravil, škandal se po obsodbah večinoma konča z manjšimi spremembami pravil ali pa še to ne.
Objave na spletnih straneh
Katere lobistične sestanke imajo, katere kriterije uporabljajo pri odločanju, s kom se bodo sestali, in ali so dobili kakšno nespodobno ponudbo, smo vprašali poslance Evropskega parlamenta iz Slovenije.
Franc Bogovič (Evropska ljudska stranka - EPP) nam je pojasnil, da svoje lobistične sestanke objavlja na svoji spletni strani v okviru Evropskega parlamenta. "Kriterij srečanja z lobisti je povezanost z mojim članstvom v odborih, delegacijah in medskupinah ter tematikah, ki naj bi jih srečanje naslavljalo," nam je razložil. Po njegovih besedah lobiranje na evropskem parketu ni nujno enoznačnica slovenskemu razumevanju lobiranja. "Gre namreč bolj za strokovne pogovore z različnimi deležniki in strokovnjaki, kar je nujno, da na evropski ravni lahko pripravljamo zakonodajo, ki jo je mogoče tudi dejansko izvajati v praksi," razlaga Bogovič. Iz Slovenije se je letos sestal s predstavniki HSE in društva Ekologi brez meja. Nespodobne ponudbe do zdaj ni dobil.
Bolj skromen z odgovorom je bil Milan Brglez (Socialisti in demokrati - S&D), ki pravi, da svoje lobistične sestanke prav tako objavlja na svoji spletni strani. Nespodobne ponudbe do zdaj ni prejel in je tudi ne pričakuje. "Bi pa, če bi tako ponudbo prejel, o tem takoj javno spregovoril," nam je zatrdil.
Klemen Grošelj (liberalci - Renew) nima posebnih kriterijev pri odločanju, s kom se bo sestal. "Običajno pa se prošnje za sestanek nanašajo na aktualne teme v parlamentu, so vezane na moje delo v odborih ali pa gre za teme, ki so neposredno vezane na Slovenijo," nam je pojasnil. Ob tem je izpostavil, da je njegova ključna zahteva, od katere ne odstopa, da sestanek poteka v prostorih parlamenta, saj se tozadevnih sestankov zunaj parlamenta ne udeležuje. Iz Slovenije se je v letošnjem letu med drugimi srečal s predstavniki društva Fokus, Državljan D in Gibanjem za pravice Palestincev. "Ker ni vedno razvidno, ali je konkretna organizacija tudi ustrezno registrirana, kot lobist, zaradi previdnosti vse stike objavljam skladno s pravili Evropskega parlamenta," pravi Grošelj. Do zdaj nesposobnih ponudb ali namigov ni dobil.
Poimensko glasovanje za večjo transparentnost
Irena Joveva (Renew) nam je pojasnila, da je že v začetku mandata podprla spremembo poslovnika Evropskega parlamenta, s katero so poostrili merila za zagotavljanje preglednosti delovanja poslancev pri poročanju o lobističnih stikih. "Še več, s pismom, ki sem ga nedavno naslovila na predsednico Evropskega parlamenta, želim transparentnost zagotoviti tudi pri vseh naših glasovanjih, zato sem jo pozvala k ponovni spremembi poslovnika na način, da bo veleval poimensko glasovanje za vsa dopolnila in vsa končna glasovanja," nam je pojasnila Joveva.
V skladu s posodobljenimi pravili mora poslanec po njenih besedah objaviti lobistične stike le v primerih, ko se kot poročevalec ali poročevalec v senci za neko poročilo sreča z lobisti na temo tega poročila/direktive/akta. Posebej so izpostavljeni tudi predsedujoči odborom, ki morajo srečanja redno objavljati. "Ker menim, da pravila niso dovolj stroga, sem sebi in svoji ekipi postavila strožja merila preglednosti lobističnih stikov, zaradi česar jih vse redno objavljam na svoji spletni strani pod rubriko Transparentnost," pravi Joveva. Kot nespodobno ponudbo ocenjuje vsakršno ponudbo, ki jo zainteresirani akter ponudi političnim odločevalcem z namenom vplivanja na spreminjanje in dopolnjevanje zakonodajnih predlogov ali sprejemanja odločitev. "Vsi iz ekipe imamo ničelno stopnjo tolerance do korupcije in bi nespodobne ponudbe takoj prijavili pristojnim organom," nam je še zatrdila Joveva.
Ob vsaki aferi oživijo predlogi za zaostritev pravil, a tudi hitro zamrejo
Najmlajši po stažu, Matjaž Nemec (S&D), se je od maja letos, ko je nastopil mandat evropskega poslanca, sam, ali predstavnik njegove pisarne, sestal in tudi prijavil sestanek z dvema lobističnima stikoma. Na srečanje po lastnih besedah pristane zgolj, če je organizacija vpisana v registru za preglednost, srečanje nato prijavi, ne sprejema daril, darov ali uslug, v primeru neprimernega ali nezakonitega ravnanja pa bi stik prijavil pristojnim institucijam. Nemec se je letos sestal s predstavnico Novartisa iz Slovenije, ki mu je želela predstaviti stališče podjetja v luči prihajajoče reforme farmacevtske zakonodaje, ki naj bi jo Evropska komisija predstavila še pred koncem leta. V vlogi poročevalca parlamenta za digitalizacijo vizumskih procesov se je septembra sestal s predstavniki TLScontact, ki upravljajo vizumske centre držav članic v tretjih državah.
Tudi vabila spornih multinacionalk
Romana Tomc (EPP) tudi zaradi negativnega mnenja glede lobističnih stikov informacije o dosjejih raje išče samostojno in na konferencah, ki jih organizirajo odbori v Evropskem parlamentu. Sicer pa je pogoj za srečanje z lobisti, da so vpisani v register preglednosti. Iz Slovenije se je Tomčeva v zadnjem času srečala z ministrom za zdravje. "Po elektronski pošti pa evropski poslanci dnevno dobivamo sporočila o različnih dosjejih. Tako sem po elektronski pošti dobila informacije o poslovanju evropske agencije EU-OSHA, ki bodo vplivale na poročilo o razrešnici," nam je pojasnila. Nespodobnega vabila lobistov ni dobila. "Imam malo stikov z lobisti, ki so omejeni izključno na tiste, ki so vpisani v register preglednosti. Te pa zavezujejo stroga pravila," razlaga.
Eva Kaili ostaja v priporu - zaradi stavke paznikov
Osumljena grška evroposlanka Eva Kaili bo vsaj do 22. decembra v priporu. A ne zato, ker bi tako odločil sodnik, temveč iz bolj banalnega razloga: pred sodišče včeraj sploh ni stopila, ker so stavkali pazniki v njenem zaporu. Tudi dva od treh priprtih v aferi Katar, tudi bivši italijanski evropski poslanec Antonio Panzeri, ostajata v priporu vsaj še mesec dni. Vsi so osumljeni, da naj bi bili od ene od zalivskih držav, najverjetneje Katarja, prejeli denar in darila za vplivanje na odločitve Evropskega parlamenta v korist Katarja kot gostitelja nogometnega svetovnega prvenstva. Denar - skupno naj bi šlo za kar 1,5 milijona evrov in ne 600.000, kot se je poročalo sprva - so policisti zasegli na treh različnih krajih - 600.000 na domu enega od osumljenih, 150.000 pri Kailijevi in 750.000 v kovčku v hotelski sobi.
Milan Zver (EPP) se v letošnjem letu v vlogi poročevalca ali poročevalca v senci ni sestajal z lobisti oziroma interesnimi skupinami. Pretekle lobistične stike, predvsem v vlogi stalnega poročevalca za program Erasmus+, je objavil na svoji spletni strani. Iz njegove pisarne so nam še sporočili, da se je v svoji 13-letni karieri evropskega poslanca na sicer številna vabila interesnih skupin odzival le takrat, ko je ocenil, da bi lahko pogovor ali predstavitev njihovih stališč predstavljala pomemben prispevek k njegovemu parlamentarnemu delu. Nikoli pa mu nobena lobistična skupina ni ponujala uslug ali drugih dobrin v zameno za tak sestanek. Je pa tudi res, da se nikoli ni odzival na vabila raznih spornih multinacionalk, ki so znane po vprašljivih praksah nagovarjanja odločevalcev, so nam še zatrdili v Zverovi pisarni.
Ljudmila Novak (EPP) se na naša vprašanja ni odzvala.
