Teroristi uporabljajo vsako priložnost, da razjedajo demokratične strukture, širijo strah in polarizirajo družbo. Leta 2020 so tako teroristične organizacije poskušale izkoristiti svetovno pandemijo za širjenje propagande sovraštva in poslabšanje nezaupanja v javne institucije," je prebrati v poročilu Europola, evropskega policijskega urada, o terorizmu v lanskem letu.
"Teroristi izkoriščajo polarizacijo v družbi, da z nasilnimi ideologijami onesnažijo družbeno klimo. V zadnjih letih se je v Evropski uniji povečala polarizacija političnega diskurza. Pandemija covida-19 je ta razvoj še pospešila. Opazno se je povečala nestrpnost do političnih nasprotnikov, povečuje pa se tudi število posameznikov, ki izvajajo verbalno ali fizično nasilje," so ugotovitve Europola. In še, da so ekstremisti in teroristi v več časa, ki so ga med pandemijo preživeli na spletu, našli nove priložnosti. "Z veliko količino dezinformacij, ki se aktivno širijo po spletu, so skrajneži in teroristi izkoriščali družbeno nezadovoljstvo, da bi dosegli in širili svoje ideologije," je še prebrati.
Spletno širjenje ekstremistične in teroristične propagande
"Z večjo uporabo interneta med pandemijo so virtualne skupnosti postajale vse bolj vidne pri širjenju ekstremistične in teroristične propagande," še ugotavljajo v poročilu in dodajajo, da imajo spletne skupnosti vse večjo vlogo pri širjenju desničarskega ekstremizma. V zadnjih letih so se takšne skupnosti združile okoli belih supremacističnih ali neonacističnih pogledov in skupnega jezika. Interakcije v teh skupinah še bolj radikalizirajo člane z mislijo, da je preživetje njihove rasno opredeljene skupine odvisno od uničenja sedanjega sistema. Desničarski skrajneži v svojo ideologijo vključujejo novonastajajoče pripovedi, da prodrejo v skupnosti. Identitarna gibanja so na primer dosegla mlajše, bolj izobražene populacije. Povečana družbena zavest o podnebnih in ekoloških vprašanjih je vplivala tudi na desno propagando. Ekofašizem je na primer kriv za povečanje priseljevanja in prenaseljenosti in naj bi bil most do ideologij, ki temeljijo na pospeševanju, antisemitizmu in nacionalizmu," je še prebrati v poročilu.
Število levičarskih in anarhističnih terorističnih napadov je v lanskem letu bilo primerljivo z leti poprej. Poleg tem, kot so antifašizem, protirasizem in zaznana državna represija, so levičarji vključili nove, tudi skepticizem glede tehnološkega in znanstvenega razvoja, omejevalnih ukrepov glede virusa in okoljskih vprašanj.
Radikalizacija kot mednarodni problem
"Vsaka statistika nam na eni strani ponuja podatke, ki nam pomagajo lažje razumeti trende in dogajanja v širši družbeni skupnosti. Treba pa je do vseh podatkov zavzeti tudi določeno kritično distanco, saj se namreč glavne podrobnosti skrivajo v metodološkem ozadju zajemanja in selekcioniranja podatkov. Ti nam lahko na koncu prinesejo sliko, ki ni v popolnosti skladna z dejanskimi procesi v družbi," poročilo komentira dr. Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije. Dodaja pa dejstvo, da se krizne situacije pojavljajo z veliko hitrostjo.
Džihadizem še zmeraj največja grožnja
Džihadistični terorizem ostaja največja grožnja Evropski uniji, ugotavljajo v Europolu. Leta 2020 se je število dokončanih napadov povečalo v primerjavi z letom 2019. V desetih napadih je bilo ubitih 12 ljudi in ranjenih več kot 47. Nekateri džihadistični teroristi, ki so delovali sami, so bili v stiku s terorističnimi skupinami.
"To na eni strani pomeni, da se zaskrbljenost nad stanjem razvoja in preživetja povečuje, na drugi pa to stanje ponuja poligon za širjenje radikalnega diskurza in iskanja krivca za zahtevno stanje v družbenih skupnostih oziroma nasilno uveljavljanje drugačnih političnih stališč. Dodaten problem je vedno večja radikalizacija političnega prostora, ki ni fenomen, ki smo ga deležni samo v Sloveniji, temveč lahko vidimo, da je to mednarodni problem. Vendar nas v razumevanju problema ne sme zanesti, da radikalizacijo enačimo s terorizmom. Ta dva procesa sta med seboj tesno povezana, vendar imata svoje točno določene indikatorje in razvojne faze."
Čaleta pravi, da lahko v poročilu Europola zaznamo trend povečanja terorističnih groženj s poudarkom na radikalizaciji preko spleta. Ta proces je bil že pred epidemijo skrb vzbujajoč, zaradi epidemije pa so bile praktično vse družbene skupine še bolj potisnjene v spletno okolje. Skupinam in posameznikom, ki širijo teroristično propagando, je še lažje nagovarjati del družbenega spektra, ki se počuti odrinjen v brezperspektiven položaj. "Pričujoče stanje je samo vrh ledene gore, saj so številke dejanskega stanja še mnogo bolj skrb vzbujajoče. V tem okviru predvsem mlada generacija predstavlja najnevarnejši poligon za radikalizacijo in novačenje v teroristične skupine. Dodatna nevarnost pa so radikalizirani posamezniki, ki so pripravljeni samo na podlagi radikalističnih idej storiti teroristično dejanje. Upajmo, da poepidemijsko obdobje ne bo zaznamovano s sproščanjem frustracij, ki se bodo odražale celo v tako ekstremnih procesih, kot je to terorizem. Za to moramo na vseh ravneh prevzeti svoj del odgovornosti pri zmanjševanju napetosti v družbi."
21
ljudi je umrlo zaradi terorističnih napadov v Evropski uniji - devet v desničarskih napadih v Nemčiji in 12 v šestih napadih džihadistov.
57
je bilo zaključenih, neuspelih in onemogočenih terorističnih napadov v Evropski uniji (poročale so Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija in Španija).
449
ljudi so aretirali v 17 članicah EU zaradi suma kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, kar je tretjino manj kot v prejšnjih letih.
Vse bolj surov boj za oblast
Da so krizne razmere zaradi koronavirusa pustile dve pomembni posledici, pa razlaga obramboslovec dr. Vladimir Prebilič s Fakultete za družbene vede. Prva je, da se je zelo veliko število ljudi na hitro digitalno opismenilo, a ti hkrati niso bili seznanjeni z vsemi pravili vedenja v internetnem prostoru, zaradi česar zlahka postanejo tarče. "Druga posledica pa je, da se je marginalizacija, ki velja za vseevropski prostor, ne le za Slovenijo, v času krize še dodatno eksponirala. Ljudje, ki so bili na robu, so samo še bolj na robu, tem so se pridružili še drugi. Ljudje, ki nimajo zaupanja, vere v to, da se lahko kaj spremeni na kratki rok, in se jim situacija še dodatno poslabšuje, so globoko razočarani. In če se ljudem vzame upanje na spremembe, upanje na boljše življenje, jih je bistveno lažje nagovarjati v večje teroristične akcije, kot to velja za ljudi, ki so vključeni v socialno omrežje, živijo normalno življenje, so del družbe." In to je, pravi Prebilič, ubijalska mešanica – kup marginaliziranih ljudi, pozabljenih od vseh, ter linija dostopa, ki jo omogoča digitalizacija družbe.
Prebilič doda, da se politiki tega, kako delijo družbo, ne zavedajo, "Politika živi v paralelnem prostoru in se pretežno ukvarja sama s sabo, ne pa z državo in ljudmi. Boj za oblast po celi Evropi postaja vedno bolj surov. Pri preveliki politični polarizaciji pa imamo zmeraj del ekstremnih stališč, tako na levi kot na desni, ki so nestrpna, sovražna in generirajo idejo, da z drugo stranjo ni več mogoč dialog, ampak je treba različna mnenja razčiščevati s silo. Če temu dodamo še digitalizacijo in marginalizacijo, je tako situacijo zelo lahko instrumentalizirati za potrebe teroristih organizacij." Prebilič opozarja, da se evropska politika pri tem problemu nikoli ni združila, vsaka država se gre križarsko vojno proti terorizmu sama. "A to nikoli ne bo uspešno, terorizem nikoli ne deluje na nacionalni ravni," zaključi Prebilič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
