Fotografija je simbolična.
Ta mesec bo okoli 45.000 zaposlenim izplačana višja minimalna plača. Ta po novem od januarja znaša 1024 evrov bruto. Dvig minimalne plače pa bi lahko prispeval k zmanjšanju števila prejemnikov denarne socialne pomoči, vendar je to odvisno tudi od gibanja osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja vstopni prag za upravičenost do pomoči.
Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev se po zakonu uskladijo enkrat letno, januarja, in sicer z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Ker so se lani cene po podatkih statističnega urada znižale, se uskladitev letos ni opravila, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. To pomeni, da vstopni prag ostaja enak kot lani.
Vsekakor pa bo dvig minimalne plače že marca vplival na zmanjšanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Vsi, ki se jim bo minimalna plača torej zvišala in prejemajo tudi denarno socialno pomoč, morajo centru za socialno delo sporočiti spremembo, center pa jim bo nato pomoč znova odmeril, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Dvig minimalne plače bo imel vpliv tudi na odmero socialnih transferjev družinam, kot so otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane. A to se bo brez sprememb vstopnega praga za ugotavljanje upravičenosti zgodilo šele prihodnje leto, ko bodo izdane dohodninske odločbe za letos. Podatkov o tem, koliko upravičencev bi lahko ostalo brez teh transferjev zaradi dviga minimalne plače, na ministrstvu sedaj nimajo.
So pa izpostavili, da socialni transferji pomenijo začasno socialno varnost posameznika in družine, višja plača pa dolgoročno zagotavlja večjo socialno varnost: "Pomeni namreč višjo osnovo za priznanje pravice do nadomestila plače v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, starševskega nadomestila, pokojnine in do drugih denarnih dajatev iz socialnega zavarovanja."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
