Bogovi so padli na glavo

Prebivalce južnih krajev imamo tudi pri nas za bolj lene. A počasi spoznavamo, od kod izvira njihova "lenoba". Se bo lotila tudi nas? Podnebje je tam precej bolj vroče, pravzaprav bi morda moral uporabiti preteklik, saj tudi pri nas postaja precej vroče. Ko gledam delavce na cestah, ki se cvrejo na soncu v teh dneh, ne bi bil rad na njihovem mestu. Saj človek marsikaj zdrži, a za kolikšno ceno?

Način življenja se prilagaja podnebnim razmeram. Žareče sonce in jasno, razbeljeno nebo nam hitro ubijeta delovno vnemo. Jaz temu ne bi rekel lenoba, ampak bolj modrost. V Španiji imajo siesto. Tudi nam bližja Dalmacija pozna nekaj podobnega, a sodobni način življenja nas prepričuje, da nimamo (nimajo) prav. Življenjski utrip se vse bolj podreja tistemu, ki je značilen za zmernejše podnebje, kjer poletna vročina ne kroji in ne narekuje delovnega ritma. Če se temu ne ukloniš, obveljaš za neresnega, nekonkurenčnega, v bistvu za lenega.

Ste gledali film Bogovi so padli na glavo? Uvodni del me je spravil v krohot. V prizorih, ko se zjutraj vsi drenjamo po cestah na poti v službo, odpove vsaka logika zdrave pameti - pojdi na pot, ko je manj prometa, zakaj bi izgubljal čas v prometnih zastojih? Res živimo po načelu krdela, in če vodilni del krdela drvi v prepad, bomo, brez razmišljanja, sledili? Malce zaskrbljujoča ugotovitev, se vam ne zdi? Dejansko marsikdaj reagiramo tako. Bolj verjetno je, da ima večina prav. Toda marsikdaj to sploh ni res. Se bojimo ravnati drugače in se s tem izpostaviti, izstopati? Take radi hitro označimo, obsodimo. Drugačnost ni ravno cenjena, razen morda, ko nam ravno ta prinaša denar, prepoznavnost, slavo … In posledično zavist pri vseh, ki si tega ne upajo? Mislim pa, da v teh časih potrebujemo ravno drugačne, take, ki ne gredo s tokom in znajo videti dlje, videti stvari drugače. Kajti samo taki nas bodo popeljali iz naše brezizhodne situacije. Znašli smo se pred preveliko težavo, da bi jo lahko rešili z obstoječim načinom življenja in razmišljanja. Vsi naši in tuji voditelji samo ponavljajo eden za drugim, kaj bi bilo treba, ne naredijo pa prav nič za to, da bi se začeli dejansko premikati v pravo smer, proti cilju. Ki ne bo konec. Vročino si lajšamo s klimatskimi napravami, izpuste v prometu "rešujemo" z vse večjimi avtomobili, naravne vire pa, ki jih je vse manj, vse bolj privatiziramo. Kdo se bo ojunačil in si upal biti drugačen? Ali smo res preveč globalno povezani, da bi se to dalo začeti nekje na našem planetu in bi potem dobri zgledi počasi povlekli tudi ostale? Zelo dobro vemo, kaj nam je storiti, samo začeti moramo delovati v tej smeri.