Zaveznik?

Janez Kovačič Janez Kovačič
23.09.2019 13:16
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Že dolgo ni skrivnosti: čez dobrih petnajst mesecev bo v EU začela veljati nova avtomobilsko-okoljska zakonodaja glede izpustov škodljivih plinov in še posebej najbolj problematičnega toplogrednega plina ogljikovega dioksida. Meja bo postavljena na 95 g/km. Temu primerni so sedanji investicijski in drugi napori avtomobilske industrije, saj gredo številke v skoraj neverjetne milijarde, kajti rešitev so predvsem električni baterijski avtomobili ob ustrezni asistenci priključnih hibridov in nekaj malega vseh drugih vozil z alternativnim pogonom (plin, gorivne celice ...).
Toda statistika je neusmiljena: v Evropi oziroma EU se je lani tržni delež avtomobilov, ki naj bi bistveno pripomogli k doseganju želenih in zaukazanih ciljev, komaj prerinil čez dva odstotka. Nekaj podobnega je tudi v ZDA, le na Kitajskem, ki velja za največji posamični avtomobilski trg na zemeljski obli, je šel čez štiri odstotke. Kaplja v morje. Tudi zato je bilo na še vedno trajajočem frankfurtskem avtomobilskem salonu (IAA) slišati opozorila, da avtomobilske tovarne trpijo Tantalove muke in se lotevajo Sizifovega dela – če ne bo odločnejše, večje in bolj učinkovite pomoči oblasti, torej držav. Bolj literarno razpoloženi so, da bi ponazorili sedanje stanje, omenjali celo Dantejev avtomobilsko-okoljski pekel … Ampak povsem nepričakovano se je pojavil nov zaveznik, in to celo iz »sovražnega tabora« – dražja nafta ali celo naftna kriza.
Napad na dve črpališči nafte v Savdski Arabiji je v hipu izstrelil ceno nafte v nebo. Sedaj je že skoraj tam, kjer je bila, a dejstvo je, da je to največji skok po Zalivski vojni leta 1991. Okoliščine so predvsem nepredvidljive in utegne se zgoditi, da to ni bil osamljen dogodek, temveč zgolj uvertura v trajnejše pomanjkanje nafte in s tem višje cene. Nekaj malega spomina na naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se je raztegnila v jugoslovansko, še ostaja: prazne ceste, vožnja po sistemu par-nepar, boni in podobni ukrepi iz arzenala varčevanja. Scenarij se ne zdi neverjeten, je precej apokaliptičen in bi šel v prid električno gnanim avtomobilom in s tem zahtevani okoljski zakonodaji – vsem zadregam navkljub. Toda v tej formuli je toliko neznank in tveganja, da bi se na koncu zdel grešni ogljikov dioksid povsem nepomembna malenkost.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta