Pomoč avtomobilski industriji: Zakaj? Zato!

Dejstva so na njeni strani: zagotavlja kar 3,8 milijona neposrednih delovnih mest, njen delež v ustvarjanju bruto domačega proizvoda na ravni EU presega sedem odstotkov. In ker je tako in ker postaja vse bolj očitno, da se prodaja avtomobilov kot končna dejavnost avtomobilske industrije brez pomoči ne bo prav kmalu pobrala, se vrstijo predlogi različnih pomoči. Tudi pri nas.
Sekcija uvoznikov avtomobilov pri Trgovinski zbornici Slovenije je že v času, ko je nastajal tako imenovani tretji protikoronski ukrep, na ljubljansko Gregorčičevo poslala predlog nepovratnih državnih spodbud pri nakupu oziroma zamenjavi starih avtomobilov z novimi. Predlagala je spodbude tako za zasebne kot poslovne kupce, ni se osredotočila na recimo dodatne spodbude zgolj za električna baterijska vozila (EBV), ker to že imamo, pač pa poudarila problematičnost vse starejšega slovenskega voznega parka (blizu dvanajst let!) in s tem okoljsko problematičnost (o tem podrobneje pišemo na sosednji strani). Vlada se za predlog ni zmenila, sekcija bo poskušala ponovno. Je predlog smiseln, ga kaže podpreti in če – zakaj?
Znano je, da so takšni in podobni predlogi na ministrskih mizah kar številnih držav, in to predvsem tistih, ki imajo močno avtomobilsko industrijo. Slovenija je nima, vendar gre za popačeno predstavo: imamo eno samo avtomobilsko tovarno, torej novomeški Revoz, ki je v Renaultovi lasti. Ta je v središču pozornosti tudi zaradi dejstva, da je zadnja leta največji slovenski izvoznik. Toda na drugi strani, v precejšnji medijski in siceršnji senci, kar je seveda krivično, je zelo razprostranjena mreža slovenskih dobaviteljev in izdelovalcev avtomobilskih rezervnih delov. Ti, združeni v avtomobilski grozd, zaposlujejo neposredno 16 tisoč ljudi, njihovi letni prihodki dosežejo štiri milijarde evrov, izvozijo vsaj 80 odstotkov vsega, kar naredijo, in ustvarijo 10 odstotkov slovenskega BDP! Če k temu prištejemo še vse tisto in tiste, ki so posredno vključeni v slovensko avtomobilsko dejavnost – trgovci, serviserji, prodajalci rezervnih delov ipd. –, potem dobimo armado vsaj 40 tisoč ljudi!
Če bo vlada prisluhnila predlogu za spodbude – metodološko in taktično je nerazumljivo, da se v tem predlogu nista družili sekcija in avtomobilski grozd –, utegne hitreje zaživeti tudi prodaja avtomobilov. In misliti, da od tega živijo zgolj trgovci z avtomobili, je vsaj majhen dokaz ignorance.