Čiščenje

Čez dober mesec bo minilo leto dni, odkar so na tokijskem letališču Carlosu Ghosnu (CG), ki je bil tedaj predsednik in predvsem nesporni gospodar zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, na roke nataknili lisice. Vse od tedaj zvezo, ki je na začetku letošnjega leta kandidirala za največjo avtomobilsko korporacijo na obli (malenkost je manjkalo, pa bi šla lovorika v francoski oziroma pariški Boulogne-Billancourt in ne v nemški Wolfsburg), pretresajo manjši in večji viharji. Zadnji se je zgodil v petek popoldan, ko se je moral tako rekoč bliskovito posloviti januarja ustoličeni predsednik uprave oziroma izvršni direktor Thierry Bollore. Po filmsko bi rekli, da je plesal zgolj eno poletje.
Po tistem, ko so Japonci za zapahe nenadno spravili nekdaj slavnega in čaščenega CG, je zveza zašla v globoko krizo. Zelo kmalu je postalo jasno, da v tem zakonu ni prave sreče. Še več - očitno je bilo, da ni prave volje, da bi se francosko-japonsko avtomobilsko sodelovanje uspešno nadaljevalo. Vmes je Renault, kjer ima zelo pomemben glas francoska država s 15-odstotnim lastniškim deležem, dobil novo vodstvo z zdaj odstavljenim Bollorejem in predsednikom Jeanom Dominiquom Senardom. Pri Nissanu, ki je v zvezi po številu izdelanih vozil precej večji od Renaulta, pa precej na obrobju, ko gre za sprejemanje skupnih pomembnih odločitev, so se dolgo mučili in v začetku tega tedna na najpomembnejše položaje postavili nove ljudi - menda nič okužene s CG. Videti je, da so postavljeni novi in bolj zdravi temelji za avtomobilsko romanco, kajti sredi poletja so Francozi prepričljivo zavrnili ženitno ponudbo, ki je prišla z druge strani Atlantika (združitev s FCA oziroma Fiat Chrysler Automobiles). Nenadni "odhod" Bolloreja, ki je veljal za Ghosnovega človeka, verjetno predstavlja dokončen razkol z nekdanjimi časi, ljudmi in tudi načinom vodenja. In morda potrditev, da je zveza za obe strani velika prioriteta.
Zakaj vse to pisanje o kadrovskih rošadah na oddaljeni relaciji Pariz-Tokio? Ker je novomeški Revoz sestavni del Renaulta, ker zaposluje vsaj 3000 ljudi, ker je (znova) največji slovenski izvoznik. Njegova usoda je zelo odvisna od dobrega lastnika in še boljšega vodenja. To bi zdaj že morali vedeti.