(PORTRET TEDNA) Timi Zajc: Hop v - zgodovino

Bil je čudežni deček slovenskih smučarskih skokov. Pa nato enfant terrible, kontroverzni odpadnik, ki je zamenjal selektorja, želel celo ves sistem, pa nato bil sam izključen iz njega. Danes pa je Timi Zajc olimpijski in svetovni prvak. Na vrhu je tako v skokih kot poletih. Posamično in ekipno. Še pred dvema letoma je bil v največji življenjski krizi, v zadnjih 13 mesecih pa je na velikih tekmovanjih pobral malodane vse, kar je mogoče. Na olimpijskih igrah v Pekingu mešano ekipno zlato in moško ekipno srebro, na SP v poletih v Vikersundu ekipno zlato in posamično srebro, na planiškem SP v skokih na veliki skakalnici ekipno in posamično zlato, pa še bron z mešano ekipo. Mož za velike tekme. Z bero, ki ji pri 22-letnikih ni para.

Zdelo se je, da bi jo v Planici lahko še oplemenitil. Kot edini je na treningih na mali skakalnici premagoval Anžeta Laniška, nikdar slabšega kot drugega, preden ju je na tekmi veter odpihnil od boja za najvišja mesta. Precej netipično se je Zajc odzval na neuspeh, z nasmeškom in besedami, da je bil to pač njegov maksimum. Izžareval je doslej nevideno samozavest, kot da bi vedel, da je najboljši, in kot da bi mu bilo čisto vseeno, da mu ne starogrški bog vetra Eol ne rimska boginja sreče Fortuna nista bila naklonjena. Ker že čez teden dni je božanstvo na skakalnih smučeh postal on – ni skočil le najdlje, že ob odskoku je bil v zraku tudi najvišje, pa čeprav mu je trener za dodatne točke namenil nižje zaletišče. Nihče ni imel možnosti, da bi ga sklatil z vrha.

In dokončno je uresničil - ali, bolje rečeno, še enkrat potrdil -, kar si je kot petletnik želel. "Imel je vizijo, da bo nekoč najboljši na svetu," nam je pred dobrima dvema letoma zaupal Stanislav Grm, Timijev prvi trener pri Smučarskem klubu Vizore. Njegov takratni varovanec je bil že kot kratkohlačnik tako dober, da se je moral Grm pred smučarsko zvezo zagovarjati, zakaj ga pušča na večje skakalnice, kot naj bi bilo primerno Timijevi starosti. Še dandanes se Grm raje le nasmeji kot pove, pri kolikih letih je Zajc skočil na 120-metrski skakalnici v Zakopanah – in pristal na dnu: "Morda je bil res premlad, a vedel sem, da je sposoben."

Zmagoval dominantno, porazov ni trpel

Kako ne bi bil, ko pa je, ironično - zaradi varnosti, Zajc v mlajših kategorijah praviloma skakal z nižjega zaletišča kot vrstniki, da ne bi poletel predaleč. Kot recimo februarja letos v Willingenu, ko ga je odneslo do 161,5 metra, 8,5 metra dlje od rekorda skakalnice Klemensa Muranke, a pristanka ni vzdržal in je padel. Grm se spominja: "Če smo zalet prilagodili Timiju, so drugi pristajali na hrbtišču. Tako sva se s Timijem večkrat odločila, da, čeprav preostali skačejo z višjega zaletnega mesta, on skoči z enega ali dveh nižje, pa čeprav ni dobil pribitka točk. In je zmagoval." In osvajal naslove državnih prvakov. Poleti in pozimi. Serijsko. Peterka, Prevci in kar je še teh asov gor ali dol; Zajc je edini slovenski smučarski skakalec, ki je naslov državnega prvaka osvojil v prav vseh petih starostnih kategorijah, in to v obeh skrajnih letnih časih.

Sla po zmagah ga je tudi osebnostno oblikovala. Že od prve tekme naprej. "Spomnim se, da je bil kot devetletnik na prvi tekmi v Velenju drugi, prehitel ga je le poznejši nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik. In že po tisti tekmi je Timi napovedal, da se bo naslednje leto vrnil in ga premagal. Natanko to se je tudi zgodilo," razlaga Grm. In Zajc je res postal ambiciozen perfekcionist, ki je le s težavo skrival nezadovoljstvo ob slabših rezultatih. Še lani se ob zgodovinski četverni zmagi Slovencev v Planici ni veselil s sotekmovalci, ker – je bil četrti. Jezno je odvihral s prizorišča in spomnil na dobro leto poprej, ko je na istem prizorišču s škandalom zasenčil svetovno prvenstvo v poletih. Potem ko je prvi dan tekmovanja zasedal 27. mesto – najboljši Slovenec pa je bil Anže Lanišek na 17. mestu -, je uro po tekmi na instagram med drugim zapisal: "Žal moraš pri nas tako delati, kot rečejo, drugače si izključen iz reprezentance. Zato hočem, da tukaj glavni trener prevzame odgovornost za slabe nastope vseh skakalcev." Še udarnejši je bil sicer najbolj redkobesedni med že tako tipično redkobesednimi skakalci naslednji dan med televizijskim intervjujem, ko je brez rokavic tolkel po vseh: predsedniku zbora in odbora za smučarske skoke Ljubu Jasniču, vodji panoge Gorazdu Pogorelčniku, vodji strokovnega sveta Jelku Grosu, trenerju Gorazdu Bertonclju, celotnemu sistemu … Epilog? Funkcionarji so ostali na svojih položajih, Bertoncelj je odstopil, Zajc je bil izključen. "To se mi zdi smešno," je dejal in napovedal, da se odtlej pogovarja le še prek odvetnikov.

Na krilih štajerske trme

Takrat so na površje izplavale stare zamere in trenja med skakalnim centrom moči, Gorenjsko, in domnevno zatirano Štajersko; Zajcu naj bi v preteklosti "kradli" skakalne metre, sistem naj bi ga bil prisilil, da je (trgovsko) srednjo šolo po prvem letniku v Velenju opravljal v Kranju, kjer je osrednji razvojni skakalni center za mlade, delo s klubskim trenerjem na Ljubnem, kamor se je preselil pri 15 letih, je bilo omejeno, za piko na i pa je bilo Zajcu onemogočeno, da bi lovil naslov mladinskega svetovnega prvaka, ki mu edini manjka, ker je moral tekmovati v svetovnem pokalu. Ob vsej tej jezi se je Zajc spogledoval z možnostjo, da bi izstopil iz sistema in tekmoval z zasebno ekipo kot nekoč v alpskem smučanju Tina Maze, kar pa je ekstremno drago.

A po dveh mesecih prisilnega počitka in treningov v klubskem ustroju se je Zajc februarja 2021 s podporo očeta Boštjana, ki je sinu že v rani mladosti doma postavil malo skakalnico, in novega trenerja A-ekipe Roberta Hrgote vrnil v svetovni pokal. Krivulja uspehov, ki je po končnem devetem mestu v svetovnem pokalu leta 2019 dve leti doživljala padec, se je spet obrnila strmo navzgor. Poletel je kot orel – kakor očetova skupina Slovenski zvoki prepeva v planiški polki, kjer je Zajc poprijel za harmoniko in bariton – in se v Oberstdorfu, kjer je leta 2019 dočakal prvo zmago v svetovnem pokalu, lani končno veselil še druge, na največjih tekmovanjih pa postal stroj za zbiranje medalj: "Če ne bi bilo tiste afere, me danes ne bi bilo tukaj. Takrat sem se veliko naučil o sebi."