(PORTRET TEDNA) Družina Fratar iz Dravograda: Daj človeku čin, pa boš videl, kakšen je

Dobrodelna dražba prve katrce v državi je družini Fratar, njenim kupcem iz Dravograda, prinesla širše slovensko prepoznavnost, ki je niso pričakovali in si je v prvi vrsti tudi niso želeli. Bolj potihoma, kot pravijo trije bratje Aleksander, Zlatko in Jože Fratar, so to počeli do zdaj in večkrat donirali (bolnišnicam), a tokrat, ko je v igri (bila) katra bivšega predsednika Boruta Pahorja, tako pač ni šlo. "Če bi vedeli, da bo takšen odziv, mogoče sploh ne bi šli v to. Prav tako bi nakazali denar za otroke, nikoli pa se nam ni 'dopadlo' medijsko izpostavljati. Ko je ura odbila pet čez peto in so bila na televiziji prva poročila z informacijo, da smo mi kupci katrce, je bilo noro. Baterija se mi je spraznila v eni uri. A konec koncev - šlo je za javno dražbo," razmišlja Zlatko, ki je s svojima bratoma naposled zadovoljen ob vsem pozitivnem. Kar pa so začeli, morajo zdaj tudi končati, so se strinjali v pogovoru s svojim očetom, ki smo ga zmotili med delom v proizvodni hali družinskega podjetja Hygal v Dravogradu.

Njihova vloga in misija katrce namreč še ni končana, katrca bo odpeljala še drugi (dobrodelni) krog. Številne je Pahorjeva dražba in nato njihova dobrodelna gesta nagovorila, da bi za otroke darovali tudi sami, so ocenili bratje, zato bodo zdaj priložnost dali vsem. V katrin sklad lahko do konca marca vsak nakaže poljuben znesek, ob tem pa dobi možnost, da avto odpelje domov, ne glede na to, ali bo doniral dva evra ali sto evrov. Pahor bo po končani akciji izžrebal novega lastnika katre. Njihova pomoč bo tudi tokrat usmerjena za zdravje in dobrobit otrok (polovico zbranih sredstev bodo namenili bolnišnici Slovenj Gradec za nakup gama kamere, s katero odkrivajo rakava obolenja, drugo polovico pa bodo namenili Junakom 3. nadstropja in Inštitutu zlata pentljica). Če nisi zdrav, nimaš nič, razmišljajo v družini, predvsem pa je nujno pomagati otrokom, ki so najbolj ranljivi, nič krivi in odvisni od odraslih. Tudi sami bodo ponovno darovali v sklad, če pa bodo izžrebani, bodo listek vrnili, saj imajo vsi ostali zdaj prednost.

Ne pomagajo hale in stroji, če ni ljudi

Aleksander, za znance Sandi, izpostavlja, da mu je največ pomenil odziv njihovih delavcev po dražbi (hvala, da lahko delamo tu), ko so izrazili, kako ponosni so, da so lahko zaposleni pri njih. Tudi sicer so delavci pri njih zadovoljni, Fratarji so dober delodajalec in poskrbi za svoje. "Lepše nam ne bi moglo it'," je bil jasen dobrovoljni delavec ob pogledu na svoje šefe, ki so se z našim fotografom mučili za dobro fotografijo s katrco. Povprečna bruto plača v podjetju Hygal, v katerem se ukvarjajo s CNC mehansko obdelavo kovin, je 3000 evrov. " Če ne plačaš, bo delavec šel v Avstrijo, čisto enostavno je ... Mi smo tu ob meji, delovne sile, da boš izbiral, ni. Enkrat ali dvakrat na leto izplačamo tudi delovno uspešnost. Ne potrebujemo jaht, letal, helikopterjev, pomembno nam je - tudi naš 'foter' je že celo življenje delal na tem -, vlagati nazaj v strojni park in dajati zaposlenim. Res smo ena takšna 'familija'," je povedal Aleksander.

"Mi na delavce ne gledamo kot na strošek kot nekatera podjetja. Pomemben je tudi odnos, ki naj bo prijateljski, a ob tem se pač mora vedeti, kdo je delavec in kdo šef. Vemo, da oni brez nas ne morejo, mi pa ne brez njih. Ne pomagajo ti hale in stroji, če ni ljudi. Mi smo pač taki, kakršni smo. Nekateri mislijo, ker je malo bolj neka 'firma' in funkcija, da so ... Daj človeku čin, pa boš videl, kakšen je! To sta nas naučila ata in mama. Naš oče ni nikoli povzdignil glas na delavca, pa sta z mamo podjetje ustanovila leta '79," je povedal Zlatko. Da delavca pač moraš ustrezno nagraditi in ga s tem motivirati, navsezadnje vsi delamo za denar, je jasen Aleksander. Ljudje pri njih ostajajo dolgo, dodajajo bratje, eden ali dva letno dočakata pokoj, so pa v zadnjem obdobju pomladili kader, tudi dijaki prihajajo na prakse, v zadnjih treh letih pa so zaposlili 25 delavcev, vseh zaposlenih jih je okoli 80. Če se le da, bodo zaposlili domači kader iz regije, saj je tako vzdušje že takoj bolj domačno, sproščeno. "Če delavca iz tega okolja dobro plačaš, si lahko tu zgradi hišo, kupi v redu avtu, denar troši in kroži v naši okolici," dodaja Aleksander.

Od leta 2015 je podjetje, ki se je zelo razširilo in uspešno raste (v preteklem letu 16,8 milijona prometa), na novi lokaciji, v Otiškem Vrhu, kjer je nekdaj bil Prevent. Praktično v zibelko - natančneje v domačo garažo, kjer se je vse začelo - jim je bila položena poklicna pot, zaposlitev v družinskem podjetju Hygal (Zlatko je diplomiran inženir strojništva, Sandi je ekonomist, Jože strojni tehnik). Vsak ima svoje področje, v posel so vpeti že od malega. "Nikoli nismo imeli kakšnega 'izleta', kar doma smo ostali, tako so nas učili," je povedal najmlajši brat Jože, ki je ta teden dopolnil 40 let. Kot se spodobi in je na Koroškem navada, so mu postavili 'majpam' in imeli 'gavdo'. Tudi sicer pa so bratje veseljaki. Radi se pošalijo, so družabni, v svojem odnosu pa ostajajo preprosti. Pa res nikoli niso imeli pomislekov, želje iti malo po svoje? "Ne, nikoli. Mogoče zdaj, kakšno bolj medijsko. (smeh)"

Kaj jemljejo kot velik uspeh?

To, da celo življenje držijo skupaj, se ne kregajo, jemljejo kot velik uspeh. Drug na drugega se lahko zanesejo. "Mi se vse zmenimo, tudi ata in mama nista nikoli razlike delala, smo le trije otroci. Vedno korektno vse, nikoli nekaj potihoma. Je pa tudi res, da so včasih bili čisto drugačni časi, kot so zdaj," je povedal Jože. Od krize leta 2008 ne delajo več za avtoindustrijo, šli so v druge vode, njihovi artikli gredo v medicino, farmacijo, strojegradnjo, največ za logistiko, opremo. Včasih še sami ne vedo, kam kaj pride, a delajo pač po zahtevah kupca. Težijo k bolj zahtevnim proizvodom, ki imajo čim večjo dodano vrednost. Kakšen pa je potem njihov odnos do avtov, katrce, nas je še zanimalo. "Radi imamo dober avto, predvsem pa se radi peljemo varno. Ne da bi se kazali, ampak pač pravimo, da je fajn, če imaš malo večji avto in je vožnja bolj varna, drugače pa nimamo porscheja, lamborginija, ampak normalen srednji razred. To je pa to."