Kakšno leto pred njeno smrtjo sva se s Cvetko Tóth pogovarjali, da slovenska levica potrebuje novega vodjo. Bilo ji je povsem jasno, kakšen bi ta voditelj moral biti. A ni ji bilo jasno, kdo bi to lahko bil.
Pred časom sem se pogovarjala z znano slovensko intelektualko. Tudi ona je razlagala, da slovenska levica potrebuje novega voditelja. Ki bi tako kot nekoč Drnovšek pokril tisti del volilnega telesa, ki se mu v Sloveniji reče leva sredina. A ni vedela, kdo bi to lahko bil.
Ko sva bili še pred korono na kosilu s slovensko gospodarstvenico, je tudi ona menila, da bi nujno morali najti novega voditelja levice. A tudi ona ni vedela, kdo bi to lahko bil.
Še in še bi lahko naštevala pogovore z najrazličnejšimi Slovenkami in Slovenci, ki že dolgo prepoznavajo isti problem: slovenska levica potrebuje novega voditelja, ki mora biti profesionalen. Izobražen. Izkušen. In še kaj. Tudi karizmatičen. Nihče pa niti slučajno ne ve, kdo bi to lahko bil.
Kadrovska čistka na Gen-I
Ko se je Robert Golob začel boriti za svoj obstanek na Gen-I, je postalo jasno, da bi poleg Aleksandra Čeferina on lahko bil tisti voditelj leve sredine, za katerega so vsi trdili, da ga je treba najti.
Janšev kadrovski cunami v energetiki, ki je Goloba odnesel s položaja, se bo v novejšo politično zgodovino morda zapisal kot dogodek, ko je Janša v politični prostor sam izstrelil človeka, ki bi ga na naslednjih volitvah bil zmožen premagati. In zamenjati na vrhu slovenske politične hierarhije. Zdi se, da bi Golob lahko bil tisti, ki bi za Janšo materializiral znani pregovor: "Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade."
Morda bo Janši že kmalu žal, da je izvedel kadrovsko čistko na Gen-I. To bi lahko bila ena njegovih največjih političnih napak. Brez te čistke Janša na naslednjih volitvah ne bi imel resnega tekmeca. Ker trenutna slovenska levica pač ne premore osebe, ki bi ga lahko porazila. In če bi Janša pustil Gen-I pri miru, bi Golob ostal v energetiki. Ker pa ga je Janša tako rekoč vrgel ven, bo zdaj nadaljeval v politiki. Kar je dobra novica za levo sredino. In slaba novica za desnico. Še posebej za Janšo.
Ne samoumevno, niti zagotovljeno
Seveda pa Golobova politična zmaga na naslednjih volitvah ni niti samoumevna niti zagotovljena. Razlog je preprost in ga ilustrirajo rezultati javnomnenjske raziskave o novih obrazih.
Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi se po nekaj dneh od napovedi, da bo šel v politiko, Golobova stranka - ki sploh še ne obstaja - uvrstila na tretje mesto, takoj za SDS in SD. Zbrala bi 9 odstotkov podpore, kar je več kot sedanje leve stranke v parlamentu, z izjemo SD. Za sabo bi pustila LMŠ, Levico in SAB. In seveda tudi vse desne in desnosredinske stranke, razen SDS.
Izbira je torej jasna. Vprašanje je le, ali se tega zavedajo tudi vodje levih političnih strank. Se bodo znali povezati? Bo dali prednost politični razsodnosti in odgovornosti?
Če bi Slovenci predsednika vlade volili neposredno, pa bi Golob premagal tudi Janšo. In to že zdaj, ko za svoj volilni rezultat sploh še ni začel delati. Tanja Fajon bi na takšnih volitvah dobila skoraj pol manj podpore od Goloba, Šarec pa manj kot tretjino. Tonin, ki se že nekaj let ponuja kot naslednji predsednik vlade, bi zbral manj kot petino Golobove podpore.
Novo upanje
Iz tega sledi, da je Golob novo upanje za slovenske volilce. Tako kot se to dogaja že vrsto let z "novimi obrazi". S to razliko, da je Golob - kot je dokazal v Gen-I - sposoben delovati v zapletenih socialnih in poslovnih situacijah.
Prejšnji novi obrazi kot Cerar in Šarec te sposobnosti žal niso imeli. Golob je v tem smislu ne samo novi obraz, ki so ga številni iskali za slovensko levo politično sredino. Ampak je tudi oseba, ki očitno zna delovati v zahtevnih okoljih.
A to še ne pomeni, da bo Golob na volitvah zmagal. Kot se s slovensko levico že nekaj let dogaja, bodo volilni rezultati strank, ki se imajo za levico, odvisni od tega, ali se bodo sposobne na volitvah povezati.
Izbira je jasna
Če se bodo stranke povezale, bodo nove volitve ne samo Golobova zmaga, ampak tudi zmaga levice. SD, LMŠ, Levica in SAB bi z novoustanovljeno Golobovo stranko lahko dobile več kot 40 odstotkov glasov. K čemur je treba prišteti še nekaj dodatnih procentov glasov med trenutno 26 odstotki neopredeljenimi volilci. Skratka: zmaga bi bila gladka, nedvouma in zgovorna.
Izbira je torej jasna. Vprašanje je le, ali se tega zavedajo tudi vodje levih političnih strank. Se bodo znali povezati? Bo dali prednost politični razsodnosti in odgovornosti? Ali pa bo prevladal osebni ego in bolečine, ki jim jih povzroča? Če se bo levica prepustila svojim egom, potem so pred nami še štiri leta janšizma.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
