Premier Janez Janša je v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev.
S poslanskimi vprašanji premierju Janezu Janši in ministrom se je v državnem zboru začela redna oktobska seja. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je Janši postavil vprašanje v povezavi s "korupcijo in mafijskim upravljanjem z državo", poslanca SAB Marka Bandellija pa je zanimalo, kakšno je Janševo stališče do plačevanja davkov in tisth, ki se "plačilu davkov izogibajo, hkrati pa koristijo vse dobrobiti plačanih davkov s strani drugih oseb". Bandelli se je s svojim vprašanjem navezal na afero Glupi davki, v središču katere se je znašel okoljski minister iz vrst SDS Andrej Vizjak. Slednji je pred 14 leti kot minister za gospodarstvo v prvi Janševi vladi šefu uprave DZS Bojanu Petanu predlagal, kako se pri prevzemu Term Čatež izogniti plačilu davka, je razvidno iz posnetka pogovora med Vizjakom in Petanom, ki so ga objavili na POP TV.
Tašner Vatovec je Janši očital, da se je SDS v času, ko je bila v opoziciji, predstavljala kot branik pred korupcijo. "Opozarjali ste na afere in se predstavljali, kot da boste to počistili. Vaša praksa pa je nato pokazala nekaj povsem nasprotnega," je bil do vlade kritičen vodja poslancev Levice. Janševo vladavino je označil kot vladanje skozi prizmo osebnih in strankarskih interesov, hkrati pa je dodal, da je aktualna vlada "prestreljena s korupcijo". Omenil je tudi doktorja davčnih utaj Roka Snežiča, ki se po njegovih besedah tudi v zgodbi glede kadrovanja v družbi Gen-I kaže kot glavni kadrovnik Janševe vlade. "Kako je mogoče, da prav vi, ki se slikate kot domoljub in borec proti korupciji, naredite v nekaj letih za desetletje ali celo več koruptivnih afer?" je Janšo vprašal Tašner Vatovec. Janša mu je odgovoril, da Snežič ni njegov svetovalec niti svetovalec vlade.
Janša: Osrednji problemi te države so plod udbomafije
"Kar se pa tiče mafijskega upravljanja z državo, pa vam lahko veliko povem. To, kar so danes osrednji problemi te države, izhaja namreč ravno iz tega, da v tej državi udbomafija ali vzporedni mehanizem brez volitev in brez legitimitete obvladuje velike dele sistemov ali podsistemov," je poudaril predsednik vlade in prvak SDS. Po njegovih besedah se je v novejšem času to začelo, "ko se je med prvim in drugim krogom volitev leta 1990 skurilo in razrezalo 90 odstotkov državnih arhivov, potem se je razorožilo teritorialno obrambo, da bi se preprečilo osamosvojitev, nato privatiziralo sto tisoč stanovanj v državni lasti, vključno s hišami v Murglah za bagatelne zneske, potem se je zamenjalo vilo v lasti Republike Slovenije za drugo vilo v lasti Republike Slovenije in se jo vpisalo kot svojo lastnino, zdaj se govori, da je bilo to okej. Celo sodišče, ki domuje na istem naslovu kot politična stranka, ki je kao lastnica te vile, je to potrdilo, potem se je privatiziralo vse osrednje tiskane medije, za predsednika programskega sveta RTV Slovenija se je naprej imenovalo nekdanjega predsednika zveze komunistov in socialnih demokratov, nato pa izvršnega sekretarja Centralnega komiteja, gospoda Baškoviča (Ciril Baškovič, op. a.), ki je še vedno predsednik programskega sveta RTV Slovenija."
Janša je med drugim dejal, da so "tovariši dvakrat bankrotirali banke v državni lasti, pa nihče ni odgovarjal", obregnil se je tudi ob to, da se je na vrhovnem sodišču pred leti znašlo, tako Janša, kar 80 odstotkov sodnikov, ki so "dokazano kršili človekove pravice, vključno s tem, da so izrekali smrtne kazni ter odobravali streljanje in umore civilistov na meji". "V letih 2009 in 2010 je bilo v največji državni banki ob mižanju in kimanju državnih oblasti opranih 1,7 milijarde dolarjev iranskega denarja, ki je bil namenjen za podporo terorizmu, izdelavi jedrskega orožja in plačevanju iranske tajne službe. Pristojne institucije še danes ne da niso za to nikogar obsodile, še obtožile niso nikogar. Po mnenju strokovnjakov je bilo iz tega posla izplačanih za 300 milijonov dolarjev provizij, in tukaj iščite korupcijo," je poudaril Janša in ob tem dodal, da se je vseh družbenih podsistemih, od šolstva in diplomacije do tožilstva in sodstva "pokadrovalo vse, kar se je dalo", in sicer po načelu negativne kadrovske selekcije. Tašner Vatovec je Janši odgovoril, da je to, kar je naštel, dejansko sam počel v preteklosti. Snežič je po njegovih besedah sam razlagal, da sodeluje z vlado. "Od človeka, ki je blizu vaši stranki, torej gospoda Krkoviča (Tone Krkovič, op. a.) smo izvedeli, kako hara po državnih podjetjih. Nehajte se sprenevedati," je poudaril Tašner Vatovec. Zadeve, ki jih je naštel predsednik vlade, pa se po njegovih besedah berejo kot Janšev seznam obžalovanja, ker sam v preteklosti ni mogel narediti: "To, kar vi počnete zdaj, je desetkrat hujše," je dejal Tašner Vatovec in se vprašal, ali ni nastopil čas, da se Janša umakne iz slovenske politike.
"Vizjakova izjava, ki ni bila primerna, ni z ničemer vplivala na pobiranje davkov"
Bandelli je pred poslanci dejal, da bi morali v Sloveniji vsi plačevati davke. "Nihče davkov ne plačuje z veseljem, ampak to je osnova neke urejene skupnosti. Davke, ki jih plačujemo, uporabljamo za gradnjo šol, bolnišnic ter cest, za plačevanje javnih služb, javne uprave, policije in sodstva," je poudaril poslanec SAB in premierja vprašal, kako gleda na tiste posameznike, ki ne plačujejo ali se izogibajo plačilu davkov, vseeno pa izkoriščajo vse dobrobiti plačevanja davkov. Janša je Bandelliju odgovoril, da je vsak davek nekaj, kar nekomu vzameš in da potem nekdo drug razporeja tisto, kar je posameznik ustvaril: "Iz tega izhaja, da morajo biti davki pravični, kolikor je to sploh mogoče. V tem mandatu, ki je bil skrajšan in dodatno obremenjen z epidemijo, je bilo temu, da bi našli prave instrumente za upoštevanje tega načela, namenjene veliko pozornosti." Do zdaj je bilo po njegovih besedah odpravljenih veliko nepotrebnih birokratskih ovir, usoda predlogov, ki so še v proceduri, pa bo odvisna od tega, ali bo na koncu ta zakonodaja izglasovana, je poudaril premier. "Lahko pa vam povem, da je bolj pragmatičen in nebirokratski pristop na tem področju rodil tudi konkretne rezultate. V prvih devetih mesecih tega leta se je iz davkov v našo skupno blagajno nabralo skoraj toliko kot v celem lanskem letu," je pojasnil Janša.
Bandelli je Janšo spomnil na Vizjakovo izjavo, da je plačevanje davkov "glupo". "Ko je bil gospodarski minister, je prepričeval gospodarstvenika, naj ne plača davkov. Kakšno sporočilo je to za državo? Kakšno sporočilo je to od vašega ministra v tem času? Čakali smo na vaš odziv, a smo naleteli na tišino," je poudaril Bandelli in Janšo vprašal, ali podpira takšne poteze oziroma izogibanje plačevanja davkov s strani ministra. Predsednik vlade mu je odgovoril, da ne podpira pozivov k izogibanju plačevanja davkov: "Seveda pa v tej zadevi, o kateri govorite, davki niso osnovni problem. Gospodarstvenik, kateremu naj bi bilo to rečeno, je davke, kolikor vem, plačeval, je pa naredil v slovenskih financah za več kot sto milijonov, celo dvesto milijonov, se govori, luknje, ki smo jo morali pokriti ostali davkoplačevalci. Govorimo o gospodu Bojanu Petanu. To je problem. On je še vedno ugleden gospodarstvenik, nobenega postopka ni, nič se ne dogaja, vsi se ukvarjate z eno izjavo ministra, ki seveda ni bila primerna, ampak je bila izrečena pred 14 leti in ni z ničemer vplivala na pobiranje davkov v Republiki Sloveniji," je dejal Janša.
"Odkar se ti nezakoniti posnetki rolajo po medijih, ni bilo prav nobenega upada plačevanja davkov, kot ste hoteli to dramatično prikazati. Tisto, kar pa je dodatno razkrito v tej aferi, pa je, da nek kao gospodarstvenik iz vaših političnih logov naredi sto ali več milijonsko luknjo v javnih financah, ki jo moramo mi pokriti. Plačujemo še vedno glavnice in obresti, pa se nič ne zgodi. On (Petan, op. a.) celo potem prek svojih medijev, katerih lastnik je, druge uči morale in spoštovanja predpisov," je dodal Janša. Bandelli je premierju nato očital, da je v preteklosti prijateljeval s človekom, ki vabi podjetnike v davčni raj, pri čemer je imel v mislih Snežiča, spomnil pa je še, da je zaradi utaje davkov v sodni preiskavi pravosodni minister Marjan Dikaučič. Interpelacijo slednjega bodo poslanci obravnavali prihodnji ponedeljek, interpelacijo šolske ministrice Simone Kustec pa v petek.
Večji del opozicije opozarja na kadrovski cunami v energetiki
Leva opozicija pa ni na nogah samo zaradi spornih potez Janševih ministrov, temveč tudi zaradi kadrovanja v državnih podjetjih. Poslanci LMŠ, SD, SAB, Levice in nepovezani poslanci zaradi menjav v energetiki zahtevajo sklic nujne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Vladno kadrovanje v energetiki je po besedah poslanca SAB Andreja Rajha vrhunec doseglo prejšnji teden, ko je nadzorni svet, ki ga je imenovala vlada, predčasno sprejel odločitev, da ne bo podaljšal mandata vodstvu podjetja Gen-I, na čelu katerega je predsednik uprave Robert Golob. "Glede na to, da vlada kadruje in da vodstvu ni potrdila novega mandata, je zdaj tako uspešno podjetje, kot je Gen-I, ostalo brez vodstva, in to je neodgovorno. Vlada škoduje podjetju in državnemu premoženju, dobili smo občutek, da ga želi uničiti," je poudaril Rajh. Poslanec LMŠ Robert Pavšič pa je ocenil, da glavne težave v primeru Gen-I ne predstavlja politično kadrovanje: "Težava je v tem, ker se to naredi brez obrazložitve. Težava ni v političnem kadrovanju, ampak v pomanjkanju obrazložitve."
Poslanec SD Jani Prednik je ob tem povedal, da ne gre za politično kadrovanje, ampak za politični napad na interese države: "Apeliram na vlado, da se začne ukvarjati s problemi energetske revščine naših državljanov, ker se bo ta še bolj poglabljala." Poslanka Levice Nataša Sukič je medtem ocenila, da kadrovanje v Gen-I predstavljal vrh kadrovskega cunamija v energetiki in poskus podrejanja strateške infrastrukture. Nepovezani poslanec Branislav Rajić je ob tem izpostavil pospešeno plenjenje pred volitvami: „Kar se dogaja v energetskih podjetjih, je nesluteno pospeševanje do končnega cilja, da se nagrabi čim več.“ Prej omenjene opozicijske poslanske skupine so se zato podpisale pod zahtevo za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ ter pripravile tri predloge sklepov, in sicer da vlada naloži Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) spoštovanje standardov korporativnega upravljanja, da vlada prepreči oškodovanje Gen-I in od SDH zahteva primerno ukrepanje, ter da vlada pojasni in zagotovi podatke o poteku kadrovanja v Gen-I.
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je v današnjem odzivu na očitke večjega dela opozicija dejal, da je v državi korporativno upravljanje zastavljeno na takšen način, da se politika ne vmešava v kadrovanje in vodenje posameznih podjetij. Kot je poudaril, so za to pristojni nadzorni sveti. Samo spremljanje imenovanja in poslovanja posameznih gospodarskih družb vodi SDH in ne politične stranke, je po poročanju STA poudaril Vrtovec. Zavrnil je tudi Pavšičeve očitke, da kot minister ni dorasel svoji funkciji, če ne ve, zakaj Golob dva tedna pred iztekom mandata ni dobil novega mandata na čelu Gen-I. Kot je poudaril Vrtovec, bi bilo narobe, če bi se kot minister vmešaval v posamezna imenovanja. Ob tem je pozval medije, da pojasnila o kadrovanjih poiščejo pri nadzornih svetih posameznih podjetij, ki so pristojni za sprejemanje takšnih odločitev.
Na izjavo nekdanjega brigadirja Krkoviča, ki je trenutno zaposlen v Gen-I in ki je prejšnji teden razkril, da je Snežič ob začetku njegovega službovanja na Gen-I jasno nakazal, da bodo "Goloba umaknili" in da "se bodo na kosilu kmalu dobili s sekretarjem SDS Borutom Dolancem in se pogovorili o tem", pa je Vrtovec povedal, da ne ve ničesar glede tega, da bi generalni sekretarji političnih strank dajali soglasja k imenovanju nadzornikov v posameznih podjetij. Minister upa, da generalni sekretarji tega ne počnejo. Sam tudi ne vidi razloga, da bi to počeli, saj imamo v državi za to SDH, v podjetjih pa nadzorni svet. "Če je bila to praksa prejšnje vlade ozirma je bil način delovanja takšen, je bilo to narobe," je še dodal Vrtovec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
