Zdaj je idealen čas za izbiro rastlin, ki cvetijo, ko večina drugih še spi. Na zasajanje pozimi dekorativnih rastlin bo treba počakati do pomladi, zato pa lahko zdaj izberemo najprimernejši prostor v vrtu, kjer nas bo pozimi cvetoča grmovnica najbolj razveseljevala, ko pridemo domov ali pogledamo skozi okno.
Nepozebnik
Verjetno najbolj priljubljena pozimi cvetoča grmovnica je nepozebnik (Hamamelis sp.). Zgodnje vrste in sorte zacvetijo že decembra, poznamo pa tudi takšne, ki cvetijo vse do marca. Rastlino, še preden poženejo listi, krasijo sladkasto dišeči pajkasti cvetovi, ki so lahko žvepleno ali bronasto rumeni, oranžni, bakreno rdeči. Mraz cvetov ne pokonča zlahka, saj zdržijo pri temperaturi, nižji od minus dvanajst stopinj. V višino in širino se rastlina razraste po 2,5 do 5 metrov, zato ji obvezno priskrbimo dovolj prostora za rast. Po cvetenju odstranimo nepotrebne ali poškodovane veje in grm porežemo približno za tretjino. Rez namreč za naslednjo sezono spodbudi odganjanje stranskih poganjkov, na katerih se formirajo cvetovi. Za redno cvetenje in da bi preprečili premočno razraščanje nepozebnika, grmovnico redno režemo že od malega.
Pozimni jasmin
Zanimiv zimski cvetoči okras predstavlja tudi pozimni jasmin (Jasminum nudiflorum), ki cveti od decembra do aprila, krasijo pa ga živo rumeni cvetovi. Spada med popenjave rastlinske vrste, zato ga običajno sadimo ob zid ali oporo iz letev, primeren je tudi za prekrivanje tal in škarp, ob rednem obrezovanju in ustrezni negi pa ga lahko vzgojimo tudi v obliki grmovnice. Zraste lahko v tri metre visok in širok grm, čeprav se vzgojen ob podpori skoraj ne razraste v širino. Z rednim obrezovanjem poskrbimo, da ne bo golih mest. Po cvetenju cvetne poganjke skrajšamo na le nekaj centimetrov. Vsako leto lahko skrajšamo nekaj glavnih poganjkov skoraj do tal, da spodbudimo rast novih. Pozimni jasmin se najlepše razrašča na sončnem ali delno senčnem, toplem rastišču, prav tako potrebuje dobro odcedna tla.
Zimski cvet
Zimski cvet (Chimonanthus praecox) je grmovnica z majhnimi zvonasto oblikovanimi rumenimi cvetovi, ki se razpirajo od decembra do marca. Zaradi prijetnega vonja cvetov je rastlino priporočljivo posaditi ob poti do hiše. Ob zidu se povzpne do 2,7 metra, če pa ga sadimo kot samostojni grm, zraste nekaj manj kot dva metra. Obrezovanja ne potrebuje, po odcvetu porežemo polomljene veje ali pa vsako zimo odrežemo kakšno vejico ali dve, da z njima odišavimo stanovanje. Zimski cvet sadimo na sončno rastišče v dobro odcedna tla. Po sajenju moramo biti z rastlino potrpežljivi, saj včasih traja več let, preden nas razveseli s prvimi cvetovi. Tudi zimskemu cvetu koristi, da ga redno režemo, kar bo spodbudilo brstenje novih cvetov na stranskih poganjkih.
Zgodnje brogovite
Rod brogovit (Viburnum) je zelo pester in bogat. Med njimi najdemo nekaj zanimivih primerkov, ki cvetijo pozimi, kot je farrerjeva brogovita (V. farreri), ki lepo diši in jo krasijo beli cvetovi. Priljubljen je tudi nežno rožnato cvetoč križanec, bodnantska brogovita (V. bodnantense 'Dawn'), ki cveti od novembra do marca in zraste v višino in širino do 2,5 metra. Rastlina potrebuje sončno do polsenčno rastišče, uspeva v rahlo kislih do bazičnih tleh. Zemlja mora biti dobro odcedna in bogata s humusom. Obrezovanje ni potrebno, poškodovane veje pa odrežemo po cvetenju.
