Za Martina Čatra se je lanska sezona v Val d'Iseru začela sanjsko. Foto: REUTERS
Lanska sezona se je za 28-letnega smukača Martina Čatra začela sanjsko - z zmago v Val d'Iseru. A namesto da bi ga ta zmaga dvignila, ga je potlačila daleč proti dnu; nadaljevanje sezone še zdaleč ni bilo šampionsko. Kje je Čater danes, dva tedna pred začetkom nove sezone? Bo znova presenetil ali pa še zmeraj ni našel pravih občutkov, sebe na brutalnih smukaških progah po vsem svetu.
Želje Hrobata
"V zadnjih dneh sem imel nekaj težav s hrbtom, a to se je umirilo. Bolečine v hrbtu me spremljajo že leta, vnetja pozdravim s tednom počitka. Lansko sezono sem dobro začel. Bil sem nekaj desetink oddaljen od deseterice; a po novoletnih praznikih je moja forma padla. Letos je moj cilj, da formo držim celo sezono. Severnoameriška turneja ima letos dve tekmi več kot običajno. Moj cilj se je v superveleslalomu prebiti v deseterico, v smuku pa med 30 najboljših," je popotnica, ki jo je v Copper Mountain nesel slovenski reprezentant Miha Hrobat.
"Sanjsko bi bilo sezono začeti tako kot lani; a so se mi potem stvari zelo hitro porušile. Zato si letos želim začeti le z dobrimi, če že ne vrhunskimi rezultati. Tako bi se dalo graditi v sezoni, v kateri sicer ciljam visoko. V preteklih letih v Lake Louisu, kjer se bo začelo, sicer nisem blestel, a je sedaj pred menoj izziv."
V smuku bo izzive nedvomno lažje doseči, saj ste še zmeraj med trideseterico najboljših, ki izbirajo startne pozicije.
"Verjetno sem uvrščen celo med prvo dvajseterico, a lestvice v zadnjem času še nisem podrobneje spremljal. Startna številka bo nedvomno dobra, v superg resda nekoliko slabša, okoli 40. V smuku je torej treba nadgraditi pozicijo okoli dvajset, v drugi disciplini je moj cilj preboj med trideseterico."
Naraločnik je zraven
Nejc Naraločnik je novinec v slovenski smukaški vrsti. Ekipi se je lani nekajkrat že priključil, letos ga bodo prvič odpeljali na severnoameriško turnejo. "Najprej bomo v ZDA trenirali in se privajali na sneg. Sledijo interne kvalifikacije za tekmo in tam bo treba peljati na polno. Rezultatskih ciljev na tekmah za svetovni pokal še nimam, želel bi le ponoviti vožnje s treningov. No, petsekundni zaostanki na tekmah so, upam da, mimo. Lani sem se še veliko učil, iskal izkušnje. Komaj čakam, da se bo končalo opravičevanje v smislu mladosti in da bom začel zares dirkati. Saj se moram še prilagoditi na proge, a v Lake Louisu sem že bil in tam bo se dalo napadati. V Beaver Creeku pa si bom progo pogledal, se jo naučil na pamet in upal na najboljše," pričakovanja pred prvimi tekmami sezone razkrije 22-letni Naraločnik.
Čemu so bile posvečene priprave na sezono, je bilo spet veliko ukvarjanja s samim seboj?
"Saj je povsod v življenju tako, da glava naredi po svoje. Pri nas v smučariji ni veliko prostora za premišljevanje, ki prinese pasivno smučanje. Glava mora sodelovati do stotinke natančno, sicer se zakrčiš in stotinke gredo po svoje. Mentalno sem napredoval, že med nabiranjem kondicije sem začel razmišljati o startih na tekmah. Tam mora biti vse razjasnjeno, tam ni prostora za pomisleke."
Lahko pa si zamislite start v Val d'Iseru, kjer ste prvič v karieri zmagali.
"Tudi v to smer smo skušali zaviti, a kaj, ko se tistih trenutkov preprosto ne spomnim. Verjetno sem se samo prepustil avtomatskim gibom in sem le smučal. Telo zna narediti tako, kot je treba. Samo dovoliti mu je treba, da opravi svoje delo. To je ključno za moje rezultate. Zavoje in ostalo je treba trenirati prej, na tekmi pa samo še iti na polno."
Lani ste postali oče. Kako te nove obveznosti vplivajo na rezultate? Ste zaradi tega bolj odgovorni, se morda še bolj izpostavljate?
Kosi se vrača
Po hudi poškodbi kolena na lanskem smuku v Bormiu se je nedavno na smuči vrnil Klemen Kosi. "Moj cilj je dober nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, in to vse od prejšnjih olimpijskih iger, kjer sem bil v kombinaciji blizu medalji. Lansko sezono sem izgubil, a rehabilitacija je dobro minila in sedaj se vračam na smuči. Manjka mi še treningov, tako da bom izpustil začetek svetovnega pokala. Ne vem še, kdaj bom zopet nastopil na tekmi. To je odvisno od tega, ali bom na daljših smučeh dvignil smučanje na primeren nivo. Koleno sicer še ni povsem gibljivo, a je vprašanje, ali bo sploh še kdaj. Pomembno je, da lahko smučam brez bolečin in da ne razmišljam o poškodbi. Padca v Bormiu ne obujam, ker to ni ravno lep spomin. Takrat nisem padel prvič, čeprav tako hudih posledic do tedaj res še ni bilo. Moje misli so usmerjene v prihodnost."
"Očetovstvo me pri smučanju zaustavi predvsem, ko otrok prinese kaj iz vrtca. Potem sem teden dni bolan. Sicer je to velika motivacija. Ko si mlajši in prost, potem kdaj tudi tavaš po tem svetu. Družina pa je odlična motivacija za najvišje, kamor je mogoče v smučanju- za stopničke, zmage. Ko razmišljam, da je nekdo še doma, je to samo motivacija, da je treba za vse nas tudi nekaj ustvariti."
Se pa ne ustvarjajo zavore v smislu odgovornosti?
"Letos delam na tem, da bi me strahovi in odgovornost ne prisilili k previdnosti. Če se to zgodi, potem te v smuku ni. Tako ne gre. Stremim samo k temu, da grem naprej. To je definicija v vrhunskem športu. Bolj ko si pripravljen, fokusiran, manj je možnosti, da bi šlo karkoli narobe. Slabo pripravljeni tekmovalci so v nevarnosti. Naša ekipa je poleti veliko delala. Sam sem bil recimo na smučarskih skakalnicah; morda je to komu hecno, a pomaga."
Kako daleč v dolino je šlo?
"Osvojil sem skakalnice do 70 metrov. Moja težava je bila, da se na izteku nikakor nisem zaustavil. Kar letelo je po tisti plastiki, pa po travi, do parkirišča. Skakalci so očitno precej lažji od mene, ki sem imel na nogah skakalne smuči in smukaške vezi. Šlo je bolj za občutek, bilo je nekaj novega, in se je bilo treba prilagoditi. Skoki sicer niso bili nič višji kot na smukih. Je pa drugače, ker si na zaletišču, v tisti tračnici. Nelagoden občutek, ki ga je treba premagati... tako preizkušamo razne stvari."
Lanske velike tekme na svetovnem prvenstvu v Cortini nedvomno nimate v dobrem spominu, saj je tam šlo tako zelo narobe, da v smuku niti nastopili niste. Letos je vrhunec sezone na olimpijskih igrah v Pekingu. Kako se je boste lotili?
"Lani se mi je do velike tekme vse podiralo in zato takrat nisem bil pripravljen za tako veliko tekmovanje. Ponovitve tistega scenarija si ne smem dovoliti in temu je posvečeno letošnje pripravljalno obdobje. Ključ do vsega je trenutno konstantnost rezultatov, konstantno dobrih rezultatov. Če si bom zaupal, bom samozavesten in takrat je mogoče dobro smučati. Če pa se loviš in ko ne veš, ali boš lahko stopil na koleno, takrat si nehaš zaupati in stvari gredo samo na slabše. Trenutno vse štima, tudi koleno dovolj dobro sodeluje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
