Dunajska mestna uprava že vrsto let sledi načelom recikliranja in zmanjševanja odpadkov, saj verjame, da je "najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane". V tem duhu je oblikovala ambiciozen petletni načrt, ki s 160 konkretnimi ukrepi zajema širok spekter trajnostnih rešitev – od podaljševanja življenjske dobe izdelkov do spodbujanja krožnega gospodarstva in metod predelave odpadkov.
Med ključnimi ukrepi načrta izstopajo inovativne metode predelave odpadkov v dragocene surovine in energijo. Dunaj je razvil napreden postopek za pridobivanje fosforja iz blata čistilnih naprav, ki ga predelajo v gnojilo, s čimer zmanjšujejo odvisnost od uvoženih mineralnih gnojil. Pomembno vlogo pri trajnostnem ravnanju z viri ima tudi bioplin. Zato načrt predvideva podvojitev zmogljivosti bioplinarne v Simmeringu na 34.000 ton letno, kar bo omogočilo večjo predelavo fermentiranih odpadkov in učinkovitejšo izrabo obnovljivih virov energije.
Osrednji steber strategije je širša uporaba recikliranih gradbenih materialov, ki pripomore k zmanjšanju porabe primarnih surovin in ekološkega odtisa gradbene industrije. Mestni oddelek za ravnanje z odpadki (MA 48) je lani prvič uporabil recikliran beton pri gradnji stavbe za zaposlene. Leta 2026 bo mesto naredilo še korak naprej, saj bosta pepel in žlindra prvič uporabljena kot izolacijski material za strehe. To bo še dodatno pripomoglo k zmanjšanju odpadkov in spodbujanju krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju.
Dunaj se zaveda, da so ključni akterji pri doseganju ekoloških ciljev prebivalci sami, zato mestna uprava veliko pozornosti namenja tudi ozaveščanju in spodbujanju trajnostnih navad. "Recikliranje mora postati del našega vsakdana, saj je neločljivo povezano s spoštovanjem – ne le do soljudi, temveč tudi do okolja in virov," poudarja Jürgen Czernohorszky, mestni minister za varstvo podnebja.
Mesto aktivno spodbuja tudi inovativne pristope in trajnostne rešitve, ki prispevajo k zelenemu razvoju. Vsako leto gosti srečanje mladih podjetnikov, na katerem se predstavljajo napredne ideje za trajnostna mesta, s čimer krepi povezovanje med stroko in lokalnim gospodarstvom. Dunaj s svojim sistematičnim pristopom dokazuje, da krožno gospodarstvo ni le ekološko odgovorno, temveč tudi ekonomsko smiselno. Z učinkovitim upravljanjem virov zmanjšuje količino odpadkov, stroške obdelave in obremenitve okolja, hkrati pa izboljšuje kakovost bivanja svojih prebivalcev.
