Strokovnih in poljudnih objav o vitaminu D je veliko, skoraj nihče pa se ne loti branja množice izvirnih znanstvenih študij, ampak prepisujejo priporočila ali zgolj mnenja strokovnih avtoritet, tj. mnenjskih voditeljev. V knjigi Vitamini in minerali s pomenljivim podnaslovom Resnice in predsodki avtorice prof. dr. Marica Medić Šarić, mag. farm., Ines Buhač, mag. farm., in doc. dr. Vlasta Bradamante, spec. klinične farmakologije, navajajo nekaj neresnic: "Največ vitamina D je v ribjem olju in ribjem mesu. Najdemo ga tudi v mleku, mlečnih izdelkih, žitih, rumenjaku, kvasu in jetrih." Dodajajo: "Če se jemlje v prevelikih odmerkih, je eden najbolj toksičnih vitaminov. Opisani so celo smrtni primeri zaradi hipervitaminoze D. Dnevna priporočena količina vitamina D, potrebna za ohranjanje normalnega zdravja, znaša 200 do 400 enot."
V reviji VIP, ki jo izdaja Zveza potrošnikov Slovenije, je bil pred leti objavljen članek o vitaminu D, v katerem je avtorica zapisala, da lahko dnevne potrebe po tem vitaminu zadovoljimo z "enim rumenjakom dnevno, porcijo mastnih rib na teden in polnomastnimi mlečnimi izdelki".
V smernicah za prehrano delavcev Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) navaja: "Živila, bogata z vitaminom D: maslo, mlečni izdelki, jajca, morske ribe, margarina." Prof. dr. Alojz Ihan, zdravnik, imunolog in profesor na medicinski fakulteti, zapiše: "Sicer pa je poglaviten vir vitamina D mleko ..." Navaja tudi, da ima "prevelika količina vitamina D za posledico prebavne motnje, hujšanje, odpovedovanje ledvic in kalcifikacijo" ter da organizem potrebuje 1000 IE. Bralci njegovih knjig verjamejo, da jih piše z uporabo dobrih izvirnih znanstvenih raziskav, a očitno ni tako.
Vse, kar je v narekovajih, ni res. Ribje meso je preveč splošen termin. So ribe, ki ne vsebujejo vitamina D, pravzaprav ga vsebujejo redke. Pogosto jedci rib lahko živijo v zmoti, da dobro skrbijo za zadosten vnos vitamina D in si tako škodujejo. Enako ali zelo podobno je z "mlekom, mlečnimi izdelki, žiti, margarino ...", kjer vitamina D preprosto ni, kaj šele, da bi takšna hrana bila poglaviten vir. Omenjene količine so absurdno prenizke in njihov vnos za odrasle ljudi skoraj brez pomena. Strašenje z vitaminom D pa je oblika prehranskega zločina.
Takšne in podobne neresnice redno beremo v strokovnih člankih, ki jih podpisujejo farmacevti, zdravniki in nutricionisti. Kako naj človek ne bi verjel uglednemu profesorju na medicinski fakulteti, doktorjem farmacije, strokovnjakom revije, ki skrbi za dobro potrošnikov? Kako naj ve, da vsi ti pišejo neresnice, ki nam škodijo? Od kod tem strokovnjakom informacije o vitaminu D? Kdo je avtor izvirnih laži?
Najslavnejši vitamin
S svojo v številnih dobrih raziskavah dokazano močjo vitamin D, ki se v dolgem presnovnem procesu spremeni v hormon kalcitriol, ki vpliva na skoraj vse, kar se dogaja v naših telesih, fascinira znanstvenike in zdravnike po celem svetu. Vitamin D je postal najpomembnejši in najslavnejši vitamin posebej v času epidemije covida-19, kjer je bilo dokazano njegovo delovanje kot učinkovitega zdravila za preprečevanje okužb, za lažji in hitrejši potek in dober izid bolezni covida-19. Mnogi državljani želijo o tem vitaminu izvedeti kaj več, zato številni obiščejo spletno stran NIJZ, ki je postal glavni vir napačnih informacij o vitaminu D. Skoraj vse javne objave zdravnikov, farmacevtov in nutricionistov sledijo stališčem NIJZ, njegovim napačnim trditvam in priporočilom. Kdo naj si drzne ugovarjati "uradni znanosti", ki jo narekuje državni organ. Zatorej je pomembno podrobneje analizirati priporočila NIJZ, za katera odgovorno izjavljam, da so škodljiva za zdravje državljanov.
Toda na spletni strani NIJZ je veliko zelo zastarelih in napačnih informacij o vitaminu D, mnoge informacije so nepopolne, nejasne in zato neuporabne. Celo škodljive. Tako navaja: "Naravni viri vitamina D so ribje olje, sardine, losos, tuna, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki." Ali pa: "Če se posameznik v Sloveniji redno giblje zunaj bivalnih prostorov, si zagotovi 80-90 % lastne proizvodnje vitamina D in le 10-20 % ga pridobi s hrano." Kar pomeni, da ni prav nobene potrebe, da bi nas skrbel vnos tega vitamina.
Tri velikanske napake
Z empiričnimi raziskavami je dokazano, da skoraj vsem primanjkuje vitamina D. Z vsemi objavami o tem vitaminu NIJZ škoduje javnemu zdravju, saj bralce odvrača od normalnih, naravnih in zdravih vnosov vitamina D. O tem sem obširneje pisal v znanstveni monografiji Moč vitamina D, edini strokovno recenzirani tovrstni knjigi v slovenščini. Lahko le ponovim tri velikanske napake.
- Prva. Uradno priporočeni dnevni odmerki so absurdno nizki. V EU je to še vedno 200 internacionalnih enot (IE). Zakaj Evropska komisija za varnost hrane ne popravi svojega škandaloznega priporočila, ne vem. Vem pa, da je njeno stališče obvezno upoštevati, pri nas je to skrajnje škodljivo priporočilo popravil NIJZ na 800 IE, a na vseh izdelkih proizvajalci morajo navajati, da gre za odmerek, ki je 4-krat višji od priporočenega, kar kupce prestraši. Tudi zato vitamina D primanjkuje skoraj vsem, posebej v obdobju od septembra do aprila. Priporočilo pediatrov celega sveta je, da naj dojenčki od rojstva naprej redno jemljejo 400 IE (zdaj je to priporočilo do 1000 IE), njihovim staršem, ki imajo 70-kratnik teže novorojenčka, pa naj bi zadoščal polovični odmerek. Šele po mojem vztrajnem posredovanju je NIJZ dovolil prodajo prehranskih dopolnil z odmerkom 4000 IE, kar je povprečni dnevni odmerek za ljudi z normalno telesno težo. A tudi na teh izdelkih kupec naleti na opozorilo, da je to 20-krat več od priporočenega odmerka, kar kupce ob opozorilih o nevarnosti vitamina D odvrača od zdravih vnosov.
V knjigi Moč vitamina D sem izračunal, da za doseganje zdrave ravni presnovka vitamina D (kalcidiola) 50 ng/ml potrebujemo od 5000 do 8300 IE na dan. Težji ga morajo jemati veliko več. Previdnost je potrebna le ob rednem jemanju odmerkov nad 10.000 IE v daljšem časovnem obdobju.
- Druga. V hrani, ki jo običajno uživamo, vitamina D praktično ni. Tudi s sončenjem vitamina D ne moremo pridobiti dovolj, razen od maja do septembra, če se pravilno sončimo z večjim delom nezaščitene zdrave kože v času, ko je senca zelo kratka in UV-indeks nad 5.
- Tretja. Nerazumno in z ničimer utemeljeno je strašenje s previsokimi odmerki. Nobenega podatka ni, ki bi potrjeval, da bi kdorkoli kadarkoli umrl zaradi prevelikih odmerkov vitamina D. To preprosto ni možno. Tudi zastrupitev ni. Nihče se še ni zastrupil z vitaminom D, če je spoštoval navodila proizvajalca, a v vsakem članku o vitaminu D napišejo to opozorilo. Zakaj ljudi odvračajo od zdravih odmerkov?
Vitamin D je zgodba o vplivu neodgovorne in samozadostne birokracije, ki se nekritično prenaša v strokovne kroge, ustvarja zmedo in negotovost ter celo strah pred normalnimi, zdravimi vnosi. Komu to koristi? Našemu zdravju zagotovo ne.
