"Res pa postaja – verjetno od pandemije naprej – izražanje ljudi na Facebooku zadnje čase vse bolj robato, ljudje se veliko bolj zmerjajo, kot so se, padajo težke besede. O javnih osebah je vsak dan napisanega veliko grdega, tisti, ki komentirajo, običajno sploh ne preberejo novice, zgolj naslov. Kurba, prasica, pedofil, zjebat ga, obesit jo, mu pognati kroglo v glavo – v zadnjih mesecih se ta neverjetna grobost še posebej stopnjuje. Je tako zato, ker je Meta dejansko spremenila algoritme? Ali pa zaradi vedno bolj norega dogajanja v politiki in družbi postajamo vse bolj grobi in hudobni? Postajamo vsi mali Trumpi?
... Kaj se je zgodilo? Kdo so ti ljudje? Zakaj so nenadoma postali tako grobi? Ni namen tega zapisa obsojati komentatorjev objave, daleč od tega. Še manj je problem njihovo nestrinjanje – Mladina je vendar vedno bila prav to, torišče mnenj. Ker to se ni zgodilo le s to objavo. Celoten Facebook je postal eno samo grozljivo zmerjanje. In v njem sodelujejo še včeraj spodobni ljudje. Kaj se je zgodilo z nami? Kako smo lahko postali ljudje tako grobi, nepotrpežljivi, zakaj to zmerjanje in obsojanje, psovka na psovko? Nenadoma smo vsi le še besni, besneči, vse postaja zgolj osebno, vse je potencirano in krvavo. Da, družbe in posamezniki se nezavedno navzemamo značilnosti teh zlobnih ljudi, manipulantov, skrajnežev, od Trumpa do Janše, od Muska do Stevanovića. In tega sploh ne opazimo. Nenadoma nič ni več sveto, nenadoma vsak lahko vsakemu zabrusi vse, kar mu pride na misel. In dejansko smo žrtve, nezavedno lezemo za njimi, v nas se seli vse gorko, kar proizvajajo ti tipi. To besnenje je kot virus, ki je z njih preskočil na nas, postajamo jim vse bolj podobni, vlečejo nas prav tja, nad čimer smo ogorčeni.
V časih, ko po svetu lomastijo človeške pošasti, je najtežje ostati dostojen."
