V Sloveniji sta v naravi prisotni zlasti dve vrsti gloga: navadni glog (Crataegus laevigata) in enovratni glog (Crataegus monogyna). Oba se lahko razvijeta v obliki nižjega drevesa ali grma. Glog dobro uspeva na sončni legi ali v svetlih listnatih gozdovih, v Sloveniji tudi do 1600 metrov nadmorske višine, saj dobro prenaša nizke temperature. Doživi lahko tudi 500 let in več. Zaradi bogatega cvetenja je glog pri čebelah zelo priljubljena medonosna rastlina.
Poznamo ga tudi kot glag, glah, glogovec, glogovka, gložje, beli trn, medvednek, medvedove hruške ipd. Ime beli trn se je prijelo zaradi njegovih snežno belih cvetov, ime medvedove hruške pa zaradi priljubljenosti njegovih plodov med medvedi, ki so v nekaterih gozdnih predelih Slovenije zelo prisotni.
Navadni glog lahko zraste tudi do dvanajst metrov visoko. Ima plitek, a razvejan koreninski sistem. Nepravilna krošnja ima veje, ki so opremljene z do 2,5 cm dolgimi ostrimi trni. Skorja je gladka in siva, kasneje razpoka in postane temno rjave barve. Zeleni listi so krpasti in grobo nazobčani. Na zgornji strani so bleščeče zeleni, na spodnji strani lista so lepo žile, porasle z dlačicami. Cvetovi, ki se odprejo maja in junija, so dvospolni, bele ali rdečkaste barve. Rdeči okroglasti plodovi vsebujejo pri navadnem glogu dvoje do troje semen. Vrh je nekoliko ugreznjen z ostanki čašnih listov. Na odraslem grmu ali drevesu lahko naberemo od 15 do 20 kilogramov plodov.
Marmelada iz glogovih plodov
Potrebujemo: 1 kg plodov gloga, pol litra vode, 1 kg sladkorja in 1 neškropljeno limono. Opranim plodovom odstranimo semena, nato jih zmešamo v mešalniku. Tako pridobljeni masi primešamo sladkor in pustimo stati 6-8 ur. Po preteku tega časa zmes kuhamo na srednji temperaturi in sproti odstranjujemo nastajajočo peno, dokler se zmes ne zgosti. Med kuhanjem v zmes zamešamo še naribano lupino limone. Marmelado predevamo v kozarce, ki tesnijo, in jih skladiščimo v temnem in hladnem prostoru. Tako marmelado lahko uporabimo tudi za pripravo krhkih keksov z masleno kremo.
Botanični naziv gloga izhaja iz grške besede kratos ali trdost in se nanaša na trdoto glogovega lesa. Zaradi tega se je ponekod po svetu razvilo prepričanje, da je mogoče ubiti vampirja samo z glogovim kolom. Kelti so glog sadili v bližini svojih svetih krajev zaradi verovanja, da odvrača negativno energijo, tudi strele. Po krščanskem izročilu je Bog govoril z Mojzesom iz trnovega grma, ki je bil v plamenih blizu gore Sinaj.
Kateri deli gloga so uporabni
Iz skorje in korenin gloga je mogoče pridobiti rjavo in rumeno barvilo. Za notranjo uporabo pa so primerni listi, cvetovi in vršički, ki jih nabiramo aprila, maja in junija. Rdeče plodove pa je priporočljivo nabirati jeseni po prvi zmrzali, od septembra do novembra. Plodovi so uporabni predvsem v zdravilstvu, delno pa se je njihova uporaba prijela tudi v kulinariki. Pomembno je vedeti, da so sveže peške gloga izredno strupene, saj vsebujejo cianovodikovo kislino. Zaradi pomanjkanja kavnih zrn in tobaka so pražene peške gloga nekoč uporabljali kot kavni nadomestek, liste gloga pa kot nadomestek tobaka.
Iz plodov gloga lahko ob upoštevanju previdnosti glede njegovih semen pripravimo celo paleto okusnih izdelkov (marmelado, kandirano sadje, sok, liker, posušene plodove …). Pred uporabo je treba obvezno odstraniti semena, prav tako tudi peclje in krono.
Uporaba v zdravilne namene
V glogu najdemo flavonoide, tanine ter številne minerale in vitamine (A, B, C). V ljudski medicini uporabljajo cvetove, liste in plodove. S čajem iz gloga se lahko uravnavata nizek in visok pritisk, deluje pomirjevalno, odvaja vodo ali je primeren kot čaj za hujšanje ter pomaga pri težavah pri dihanju in omotici ...
Glogov čaj je uporaben za pomiritev in lajšanje nespečnosti. Liter vrele vode polijemo preko dveh velikih žlic glogovih cvetov, posodo pokrijemo in pustimo stati 10-15 minut. Priporoča se uživanje ene skodelice zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem v obdobju treh tednov, nato pitje čaja prekinemo in po potrebi ponovimo.
Svet Evrope razvršča glog v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini. Glog ni primeren za samozdravljenje brez predhodnega zdravstvenega nasveta. Predstavljene vsebine je treba uporabiti kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet za zdravnikom, farmacevtom ali zeliščarjem.