Žižula (Zizypus jujuba) je že skoraj pozabljena sadna vrsta, ki jo poznamo tudi pod imenom žižola, kitajski datelj ali čičimak. Najbolje uspeva v toplem podnebju, ko miruje, pa je odporna tudi na nižje temperature, tudi do -25 stopinj Celzija. Ustrezajo ji globoka in rodovitnejša tla. Izvorna domovina žižule je Kitajska, kjer so posamezni primerki dolgoživi in dočakajo tudi več tisoč let. Po svileni poti se je razširila po Evropi.
V Sloveniji najbolje uspeva na Primorskem. Najdemo jo sicer tudi v drugih krajih Slovenije, kjer pa običajno ne razvije plodov. Obrodi četrto leto po sajenju, največji donos pa ima v 15. letu, tudi od 30 do 50 kilogramov plodov na leto. Plodovi so podobni olivam ali datljem, septembra se iz zelene barve spremenijo v rjavo-rdečkasto barvo z leskom. Plodovi žižule imajo sladkasto kiselkast okus. Rumenkasto meso plodu ima na sredini koščico z ostrim vrhom. Nekatere spominja okus žižule na okus trpke hruške in jablane.
Recept za marmelado iz žižul
Potrebujemo: 1 kg plodov žižule, 500 g sladkorja, 500 ml vode, 1 jabolko, limonin sok, malo žličko mletega cimeta in 0,5 dcl likerja Frangelico ali likerja Amaretto. Plodove operemo in pustimo stati, da se posušijo. Nato jim odstranimo koščice in narežemo na manjše koščke. Na drobno narežemo tudi olupljeno jabolko. Skupaj stresemo v lonec z 30 ml vode, dodamo limonin sok in kuhamo, dokler se zmes ne zmehča. Zmes nato zmešamo z mešalnikom ter jo prelijemo v drugi lonec, ki mu dodamo sladkor in preostali del vode, cimet in enega od likerjev. Kuhamo na srednje veliki vročini, dokler se vse ne poveže. Shranimo v sterilizirane kozarce in zapremo.
Lahko se razvije v obliki grma, z rezjo pa v obliki drevesa, z gosto krošnjo in rahlo skrivljenimi vejami. Koreninski sistem je zelo razvit in sega globoko v zemljo. Brsti v maju. Majhni šopasti cvetovi so dvospolni, rumene barve ter zelo vabljivi za čebele. Ker je odporna proti vetru, jo ponekod uporabljajo za sestavljanje vetrobranskih pregrad. Občutljiva je za spomladanski mraz.
Kdaj sadimo žižulo?
Žižulo sadimo v času mirovanja. Pred sajenjem jo namočimo za dve do štiri ure v vodo. Sadilno jamo izkopljemo že par dni pred sajenjem v dimenzijah 40 centimetrov širine in 35 centimetrov globine. Zgornjo rodovitno plast zemlje, obrnjeno s travno rušo navzdol, položimo na dno izkopane sadilne jame. Temu dodamo dve pesti naravnega organskega gnojila ter plast zemlje, pomešane s šoto. Na to osnovo postavimo sadiko in jo obložimo z vrtno zemljo. Zapolnjeno jamo potlačimo in zalijemo. Gojenje v loncih je sicer možno, vendar potrebujete v takem primeru velik lonec.
Plodove žižule lahko uživamo sveže ali posušene, predelane pa v obliki sokov, marmelad, kandiranih plodov, žganih pijač, vina itd. V domači lekarni so uporabni plodovi, listje, skorja in korenine, iz katerih lahko pripravimo različne pripravke (čaj, žganje itd). Najprimernejši čas za obiranje plodov žižule je oktober ali november.
V Italiji je zelo znana tako imenovana juha iz žižule, ki je v bistvu liker, katerega recept sega v obdobje renesanse.
Na žganje jih lahko damo tudi doma, in sicer v kozarec za vlaganje nalagamo plast sladkorja in plast svežih žižul do vrha. Kozarec postavimo za tri tedne na sonce, da se sladkor raztopi, nato do vrha dolijemo izbrano žganje, dobro premešamo in pustimo stati še dva tedna. Kozarec večkrat pretresemo, da se vsebina premeša. Nato prelijemo tekočino v steklenico in dobro zatesnimo. Hranimo v temnem in hladnem prostoru.
Za zdravje
Plodovi žižule vsebujejo 20-krat več vitamina C kot katerikoli citrus. Vsebnost vitamina C dosega 400-500 mg/100 g sveže teže. Prav tako so pomemben vir B-kompleksa, bioflavonoidov, mineralov in aminokislin. Pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, pri zmanjševanju stranskih učinkov zdravil, pri težavah z želodcem in želodčno kislino, pri blagih anemijah, čistijo kri in lajšajo utrujenost, povečujejo apetit, lajšajo depresijo in nervozo ter so primerni za zdravljenje in lajšanje mnogih drugih obolenj.
Čaj iz posušenih listov ali plodov žižule pomaga pri zdravljenju dihalnih poti pri prehladu, tudi za lažje izkašljevanje. Blagodejno vpliva tudi na krepitev imunskega sistema in pomaga pri težavah z želodcem.
Za pripravo čaja iz plodov potrebujemo 200 gramov zrelih plodov, ki jim odstranimo koščice. Tako očiščene damo v pol litra vode in kuhamo pet minut. Nato čaju dodamo med po lastni presoji in pustimo počivati 10 do 15 minut.
