5. junij 1972
Tito odpotoval v Moskvo
Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito začenja danes s soprogo in našo delegacijo petdnevni uradni in prijateljski obisk v Sovjetski zvezi. S predsednikom Titom so odpotovali v Moskvo Stane Dolanc, Veljko Vlahović, Dragi Stamenković, dr. Jakov Sirotković, Mirko Tepavac in drugi. Moskvo bo predsednik Tito prispel ob 14. po krajevnem času in na letališču Vnukovo ga bodo sprejeli najvišji sovjetski voditelji. Prihod bodo prenašali po televiziji. Z letališča se bo predsednik Tito v častnem spremstvu napotil v Kremelj, kjer bo njegova rezidenca in kjer bodo tudi potekali jugoslovansko-sovjetski pogovori na najvišji ravni. Za te pogovore so predvidena tri srečanja. Prvi dan bivanja v Sovjetski zvezi se bo predsednik Tito srečal v Kremlju z visokimi sovjetskimi voditelji, ko mu bo predsednik Podgorni svečano izročil red Lenina, s katerim so ga odlikovali ob 80. rojstnem dnevu.
5. junij 1972
"Svet knjige" si utira pot
Ne gre sicer za docela izvirno zamisel, v Sloveniji pa je prav gotovo novost, ki jo ob prvih korakih uresničevanja spremlja optimizem. V mislih imamo pred nedavnim ustanovljen klub prijateljev knjige - "Svet knjige". Podobni klubi v svetu niso neznanka in so se naravnost presenetljivo uveljavili (v Zahodni Nemčiji 4 milijone članov, na Češkoslovaškem 2 milijona). V Jugoslaviji imamo na Hrvatskem kar dva kluba sorodnega značaja. Na kratko - član kluba se obveže, da bo vsako četrtletje kupil najmanj eno knjigo, ki je na seznamu "Sveta knjige", sicer pa ima pri nakupu vseh knjig s tega seznama 25 odstotkov popusta. Na seznamu je za zdaj okoli 70 knjig, poleg tega pa še nekatere plošče. Poudariti je treba, da stoji za zdaj za "Svetom knjige" Mladinska knjiga, vendar vse kaže, da nimajo nič proti sodelovanju tudi ostale slovenske založbe (Delo se je že aktivno vključilo). Osnovno vodilo vodstva "Sveta knjige" je, da morajo biti na seznamu knjige, za katere sicer vlada veliko zanimanje, ker je le tako možno doseči množičen odziv kupcev knjige in pa seveda množično včlanjevanje v klub. Kar zadeva zadnje, je slišati mnenje, da ni nerealno pričakovati, denimo, 100.000 članov kluba v Sloveniji, če primerjamo izkušnje podobnih klubov iz drugih evropskih dežel in upoštevamo razmerja po številu prebivalstva.
ik
6. junij 1972
Z generalnim direktorjem CZ
Prvoslav Rakovič, generalni direktor Crvene zastave, tega našega industrijskega giganta s 27.000 zaposienimi, si je svoj delovni prostor izbral prav na vrhu nove devetnadstropne direkcijske palače. Nekateri pravijo, da je na vrhu več miru, sliši pa se tudi, da je tako najbližje ploščadi, na kateri bodo lahko pristajali helikopterji. Zaenkrat CZ helikopterja še nima, govori pa se, naj bi za nujne potrebe, vsaj za pogoste skoke v Beograd, enega kupili. /.../ Večer: Tovariš generalni, vaš novi avto zastava 101 je pri nas v Sloveniji kar dobro sprejet. Žal je treba nanj čakati pet do šest mesecev. Povejte prosim, kako teče proizvodnja in kakšni so izgledi. Rakovič: "Tovarno smo uradno odprli šele 25. aprila letos in od tedaj vsi naši obrati delajo za novo vozilo. Neuradno pa smo s proizvodnjo začeli že novembra. Za začetek smo izdelali po deset vozil dnevno, do danes pa smo prišli že na 70 avtomobilov zastava 101 na dan. Do konca leta moramo dnevno proizvodnjo povečati na 250 vozil, polno zmogljivost - 400 avtomobilov zastava 101 - bomo predvidoma dosegli prihodnjo pomlad. V 250 delovnih dnevih na leto moramo izdelati sto tisoč avtomobilov zastava 101. Povečevanje proizvodnje gre postopoma tako zaradi osvajanja proizvodnje pri nas kakor tudi pri spremljajoči industriji, tj. kooperantih." /.../
M.MERŠNIK, J. VOLF
7. junij 1962
Prisrčno dobrodošli, prijatelji iz Srbije
Cvetje, zastave, godbe na pihala, mahajoče roke in na tisoče toplih src je včeraj pozdravilo na železniških postajah Krško, Zidani most, Laško, Celje, Pragersko in Maribor vlak karavane bratstva in prijateljstva 72, s katerim je prišlo iz 19 prijateljskih srbskih občin na tridnevni obisk v Slovenjo okrog 800 ljudi. Vlak, simbol bratstva in prijateljstva jugoslovanskih narodov in spomin na težke dni, ko je nacistični okupator pred 31 leti začel izganjati s tega koščka naše domovine na tisoče slovenskih družin, je še enkrat dokazal, da je pravi most vezi in prijateljstva med narodoma. Povsod so udeležence karavane pozdravljali napisi Dobrodošli, dragi prijatelji iz Srbije, in ta preprosta, iskrena, topla misel tli tudi v srcih naših ljudi.
7. junij 1972
"Tri srca" tudi čez lužo!
Sestavljavci proizvodnih programov pri Radenski dajejo vse večjo pozornost tudi izvozu mineralne vode, ki je bila doslej že zelo dobro sprejeta v številnih zahodnoevropskih državah, zanjo pa se vse bolj zanimajo tudi v ZDA. Oblikovalec izvozne politike Radenske je Herbert Šefer, dipl. ekon., vodja izvoznega oddelka, ki si intenzivno prizadeva za prodor "treh src" zlasti na zahodnoevropsko tržišče. "Predvsem pri naši izvozni politiki težimo k dvema ciljema: poleg prodaje si namreč obetamo še drugo korist v večjem aktiviranju turističnega zanimanja za naše zdravilišče, skratka, vsak naložen dinar se torej dvojno obrestuje," nam je v pogovoru povedal Herbert Šefer. /.../
7. junij 1972
"Pariz: moj največji uspeh!"
Iz Pariza. kjer je sodelovala na mednarodnem prvenstvu Franaije, se je vrnila igralka Branika M. Jaušovec. V svoji kategoriji - mladinke do 18 Iet - je "prigarala" do finala, kjer je izgubila s predstavnico ČSSR Tomanovo z 2:6, 3:6. Povprašali smo jo o vtisih z enega največjih turnirjev na svetu, ki šteje tudi za svetovno prvenstvo. "Sodelovala sem prvič in v svoji kategoriji dosegla doslej največji uspeh. Srečna sem, ker sem dostojno zastopala jugoslovanski, slovenski in seveda mariborski tenis. Prireditelji so me pristavili med 8 nosilk in gotovo niso računali, da bom komu prekrižala račune. Niso poznali moje igre, in tako sem že v prvem kolu izločila Francozinjo Billanovo" /.../ "Doslej so o meni vedno pisali, da sem najmlajša in najmanjša igralka na turnirjih. Sedaj pa odločna trdim, da to sploh ni res! Ko sem se postavila - skrivaj seveda - poleg Američanke Casalove, sem ugotovila, da je skoraj za pol glave manjša od mene!" Pa mnogo sreče na naslednjih turnirjih, M. Jaušovec!
F. REIHER
9. junij 1972
Učiteljica rešila učenca
Učenci 4. razredov osnovne šole Borisa Kidriča iz Maribora so se 6. junija z dvema avtobusoma odpeljali na izlet na Krim. Obiskali so tudi Rakitno in se ustavili ob jezeru na tej planoti. Navdušenje nad pokrajinsko lepoto je prevzelo učence. Toda nenadoma je enemu izmed njih zdrsnilo in že se je znašel v jezeru, ki je na tem kraju tako globoko, da ni mogoče doseči tal. Domačini pravijo, da je njegova globina tu 5 metrov. Od strahu, pa tudi zaradi neprimerne obleke, se je učenec začel utapljati. Nastal je splošen preplah. Učenci so sošolca v vodi bodrili, hkrati pa dreveneli, saj so spoznali, da mu zmanjkuje moči. Učiteljica Zinka Hartman ni niti za trenutek izgubila prisebnosti. Odvrgla jc krilo, čevlje in se pognala v mrzlo jezersko vodo. Z veliko spretnostjo je učenca zagrabile in z njim splavala do brega, kjer so ji ga pomagali potegniti iz vode. Že čez nekaj minut je bil učenec iz nevarnosti, in šele tedaj je bridko zajokal, krčevito stisnil tovarišico in iz očk mu je sijala nepopisna hvaležnost. Učiteljica mu je rešila življenje. Vsi so si oddahnili. Lepo pripravljen izlet se je nadaljeval in po zaslugi pogumne učiteljice tudi srečno končal. Pri učencih in pri nas učiteljih pa je ugled učiteljice močno porasel. Hvaležni smo ji za njeno hrabrost in hkrati ponosni nanjo. Biti učitelj pomeni dali učencem vse: svoje znanje, svojo ljubezen in svoje življenje. Hvala ti, draga tovarišica Zinka!
Učenci in sodelavci na osnovni šoli Boris Kidrič
Kdaj popravljati most?
V času, ko so zaradi rekonstrukcije Glavnega trga zaprli stari most čez Dravo in teče ves promet čez novi most, so začeli popravljati razpoke in luknje na novem mostu in doživljali smo pravi prometni kaos. Zato se je na seji mariborske občinske skupščine odborniku Srečku Slaviču zdelo potrebno vprašati, zakaj je bilo nujno popravilo mostu prav sedaj. Župan Stojan Požar je pojasnil, da je popravilo zahtevala uprava javne varnosti, ker so bile v tako gostem prometu luknje in razpoke na cestišču prenevarne za kolesarje in mopediste, zaradi česar bi lahko prišlo do hudih prometnih nesreč. Obenem je pripomnil, da bi bilo bolje, če bi to delo opravili ponoči, ko je manj prometa. Na ta odgovor je odbornik Leopold Krajnčič pripomnil, da je treba pred zaprtjem kakšne prometne žile najprej urediti obvoz.
10. junij 1972
Slovo vijoličaste generacije
NK Maribor je postal prvoligaš 2. julija 1967. Tedaj je premočno triumfiral v II. ligi zahod, v zadnji tekmi je v LV s 3:1 premagal Trešnjevko, pokale so petarde, rakete so parale nebo, slavnostni govori so se kar vrstili, jutri bo bolj žalostno. Ne le, da se bo Maribor poslovil od svojega prvoligaša, tekma z Olimpijo bo tudi slovo nekaterih igralcev, ki so vrsto let branili vijoličaste barve. /.../
B. SKALICKY
