Po burnem letošnjem dogajanju v Šaleški dolini, ki je januarja eskaliralo s predragim ogrevanjem in vrh doseglo z napovedjo, da bodo šaleške energetske družbe iz bogatega HSE izločili v drugo državno družbo (ob tem pa novi blok 6 preuredili v največjo in najdražjo kotlovnico), ni čisto jasno, ali so predstavniki HSE (pre)pogumni ali pa lokalno prebivalstvo enostavno preveč podcenjujejo. Ob boku šokantnim dogodkom so Šoštanjčanom (bog ve zakaj oziroma zaradi katerih političnih botrov so Velenjsko jezero izvzeli) predstavili svojo novo naložbo – postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem oziroma Šoštanjskem jezeru.
Podporo med domačini so marca z javno predstavitvijo projekta poskusili dobiti s pomočjo stranke Gibanje Svoboda in domačega ministra Bojana Kumra. V tem tednu so o tem, da plavajoča sončna elektrarna ni bavbav, prepričevali še novinarje, predstavnike ministrstev in šoštanjske svetnike ter jih popeljali na enodnevni izlet na ogled podobne elektrarne na Dunaju. Nasprotnikov, članov civilnih iniciativ, ki imajo ob umestitvi največ pomislekov, niso povabili zraven. Kot tudi ne nekaterih novinarjev, ki pokrivajo to področje. Od svetnikov pa se jih je za ogled odločilo le pet. Nekatere je presenetilo, da so si ogledali precej manjšo elektrarno, kot bi stala v Šoštanju. In postavljena je na gramozni jami, ne na jezeru, od katerega si lokalna skupnost po zgledu Velenjskega jezera obeta turistični preboj.
Jasno je, da so potrebe po električni energiji v Sloveniji realnost, sploh po klavrnih napovedih obstoja bloka 6 v Šoštanju, in da vsak energetski objekt nekaj doprinese (za HSE konkretno še projekt vodikove doline). Vendar način, kakor vodijo postopke, močno podcenjuje domačine in njihov zgodovinski spomin. Ob gradnji bloka 6 so bile lokalni skupnosti obljubljene nižje cene ogrevanja. Sedanji velenjski župan Peter Dermol je v času, ko je bil direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), dodatno podpisal še obljubo, da bo TEŠ oziroma HSE lokalni skupnosti letno plačevala odškodnino zaradi gradnje bloka. Ob zamenjavi stolčkov v elektrarni in v HSE poplačil ni bilo več, cena ogrevanja pa je poletela v nebo.
Sedanji direktor HSE obljublja, da bodo Šoštanjčani lahko kupili deset odstotkov električne energije plavajoče elektrarne po stroškovni ceni. Koliko bo ta znašala, pa niti v HSE ne vedo. Takšna bianco ponudba se zna domačinom spet vrniti kot bumerang. Kot se je v primeru bloka 6, ko so višje cene ogrevanja opravičevali z višjo amortizacijo nove naložbe v primerjavi z že amortiziranimi bloki.
Nekdanji, danes pa predvsem razvpiti direktor TEŠ Uroš Rotnik je spomladi na okrogli mizi na temo sončne elektrarne HSE zabrusil, da so kar junaki, da si upajo za petkrat dvigniti ceno ogrevanja, nato pa ljudi prositi za soglasje za sončno elektrarno. Pustimo, da je po polomu bloka 6 svojevrsten junak tudi sam, da se na takšnih dogodkih sploh oglaša. A junaškost je jeseni dobila novo dimenzijo: medtem ko je HSE skupaj s Kumrovim ministrstvom javnosti sporočila, da bodo TEŠ in Premogovnik Velenje izločili, sicer bosta zaradi vrtoglavih rdečih številk pristala v stečaju, so v TEŠ z lokalnimi društvi podpisali nove donatorske pogodbe. So tako pogumni, da mislijo z bonboni kupiti soglasje za projekt, ki bo porabil tudi nekaj sredstev za pravični prehod, ali zgolj preveč podcenjujoči?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
