Leta 1988 ob odprtju novih prostorov Univerzitetne knjižnice Maribor.
V nadaljevanju preberite:
"Nisem še razrešila uganke, kako je lahko toliko naredil v svojem življenju. Toliko napisal, vodil, tudi prevajal," so besede Teje Rogelj, muzejske svetovalke v Slovenskem gledališkem inštitutu. "Kot direktor Univerzitetne knjižnice Maribor je znal književnost približati mladim. Spomnim se, kako je selil knjižnico v novo zgradbo: čez vse mesto je naredil živo verigo, v kateri smo si podajali knjige. Vzpodbujal nas je tudi, da smo si še v stari stavbi sposodili čim več knjig in jih nato čez nekaj mesecev vrnili že v novo,” je orisala Hartmanovo pobudo za simbolično selitev knjig oktobra 1988, eno od potez, po kateri so si ga najbolj zapomnili številni Mariborčani.
- Zakaj je bil Hartman pri sodelovanju s Slovensko matico na vodstvenih položajih zelo predan Mariboru, pri knjigah pa je bil "Celjan"?
- Zakaj je doktorsko disertacijo pisal v svojem prostem času?
- In kaj je le dva meseca po nastopu službe dramaturga v SNG Maribor zapisal v svojo vizijo gledališča?
"Nisem še razrešila uganke, kako je lahko toliko naredil v svojem življenju. Toliko napisal, vodil, tudi prevajal," so besede Teje Rogelj, muzejske svetovalke v Slovenskem gledališkem inštitutu. "Kot direktor Univerzitetne knjižnice Maribor je znal književnost približati mladim. Spomnim se, kako je selil knjižnico v novo zgradbo: čez vse mesto je naredil živo verigo, v kateri smo si podajali knjige. Vzpodbujal nas je tudi, da smo si še v stari stavbi sposodili čim več knjig in jih nato čez nekaj mesecev vrnili že v novo,” je orisala Hartmanovo pobudo za simbolično selitev knjig oktobra 1988, eno od potez, po kateri so si ga najbolj zapomnili številni Mariborčani.
- Zakaj je bil Hartman pri sodelovanju s Slovensko matico na vodstvenih položajih zelo predan Mariboru, pri knjigah pa je bil "Celjan"?
- Zakaj je doktorsko disertacijo pisal v svojem prostem času?
- In kaj je le dva meseca po nastopu službe dramaturga v SNG Maribor zapisal v svojo vizijo gledališča?