Plebiscit 30: Mlade, preslišane in prezrte, postaviti na prvo mesto

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Plebiscitni plakat 1990
Hrani Muzej Novejše Zgodovine Slovenije

Trideset let od zgodovinskega referenduma nam država ponuja številne prednosti in ugodnosti, ampak prostora za izboljšanje je še precej. Dandanes pogosto slišimo, da na mladih svet stoji in da smo gonilo družbe. Glede na to, kolikokrat so nas odločevalci preslišali in prezrli, se lahko vprašamo, ali je res tako. Za zdaj nam ne kaže najbolje, a kljub temu bi morali mladi zreti v prihodnost z večjo mero optimizma in navdiha. Ne nazadnje smo mi tisti, ki spreminjamo stvari na bolje. Mi smo tisti, ki drugim vlivamo upanje. Mi smo tisti, ki smo ponos družbe.

Petar Mrdović

Lahko bi našteval še in še razlogov, ampak se mladi tega žal premalo zavedamo. Prav zaradi tega je med mladimi prisotna velika pasivnost pri aktualnih družbenopolitičnih dogajanjih in to gre narobe v naši državi. Pojavljata se vse večje nezaupanje v politiko in odklon od političnega udejstvovanja, glavna razloga za to pa sta pomanjkanje ustrezne "politične" izobrazbe med šolanjem in majhne možnosti pri odločanju. Mladim je zato treba dati več priložnosti za neposredno sodelovanje v odločevalskem procesu, jih postaviti na prvo mesto in hkrati spodbujati aktivno državljanstvo, s katerim ohranjamo demokratičnost in jih ozaveščamo o pomembnosti političnega udejstvovanja. Pred tridesetimi leti je bilo to samoumevno, danes pa ni več tako, predvsem zaradi nezanimanja in nezaupanja. Kljub temu da sem se rodil devet let po referendumu, mi je več kot očitno, da je bila visoka volilna udeležba posledica močne želje in upanja v boljšo prihodnost. Volilno udeležbo takrat je nemogoče primerjati z današnjimi trendi, še posebno med mladimi, ki na proces demokratičnega odločanja gledajo kot na nekaj nepomembnega in mu enostavno ne zaupajo. Za izognitev temu potrebujemo več medsebojnega dialoga, ki je pogoj za uspešno delovanje države in njen napredek. Slovenska družba, predvsem pa politika, bi morala preseči dolgoletne delitve na naši, vaši, levi, desni in se osredotočiti na tvorno sodelovanje v korist nas vseh. Namreč: mladi bi si želeli države, v kateri ni stanovanjske problematike, na kar neuspešno opozarjamo že več let. Države, ki bi znala pomagati mladim, da se lahko čim prej osamosvojimo in začnemo živeti svoje življenje. Žal je ta proces vedno težji, saj dandanes preprosto ni izvedljiv. Prvič s finančnega vidika, zaradi vse višjih cen stanovanj in prenizkih dohodkov za življenje. Drugič zaradi podaljševanja šolanja in s tem vlaganja v svojo prihodnost, v upanju in veri, da boš z visoko izobrazbo dosegel najboljšo službo. Realnost pa je žal drugačna, zaposlitev za določen čas je težko dosegljiv ideal, saj je vse več mladih prekarno zaposlenih in so upravičeno negotovi glede svoje prihodnosti.

Za rešitve teh pomanjkljivosti potrebujemo nekoga z več karizme in z močno politično držo, ki bi znal prisluhniti in bi reševal težave. Nekoga, ki mu lahko zaupamo in vanj verjamemo, da dela v dobro državljanov, ter velja za zgled po svetu.

Tisti trenutek, ko nam uspe rešiti vse težave, s katerimi se soočamo, sem prepričan, bo zaupanje mladih državljanov povrnjeno in s tem bo zagotovljena boljša prihodnost, v kateri želimo živeti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.