Timotej Milanov
Prvega februarja se je množica državljanov odpravila na Trg republike v središču Ljubljane, kjer je ljudska iniciativa Glas upokojencev organizirala vseslovenski protest zaradi vedno težjega položaja slovenskih upokojencev. Množica se je na istem mestu zbrala tudi v začetku in konec marca. Enako bodo počeli vsak mesec, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene, pravijo. Na čelu iniciative je nekdanji tržiški župan in razvpiti poslanec SDS Pavel Rupar, ki vodi tudi društvo Inštitut 1. oktober, ki naj bi nastalo v skrbi za standard in življenje upokojencev.
Zaradi Ruparjevega vodstva je celotno gibanje pri delu javnosti takoj dobilo strankarski predznak, saj marsikdo v njem vidi le nov poskus mobilizacije volivcev s strani največje opozicijske stranke, ki jo vodi Janez Janša. "Brez skrbi, da lahko. S SDS pa nimamo nič," je Rupar odgovoril na naše vprašanje o njegovi oceni glede možnosti za nagovor množic, ki bi presegale volilno bazo SDS, nato pa je pogovor takoj prekinil z razlago, da z Večerom ne bo sodeloval, ker da smo bili doslej pri svojem poročanju do njega nesramni.
Na drugem shodu je Rupar že izrekel besede, ki so bile po svoje pričakovane: "Ne želite si, da iz te množice naredimo stranko upokojencev." Tretji shod so organizatorji z upokojenskega že razširili na vsesplošni protivladni protest, na njem so predsednika vlade Roberta Goloba pozvali k odstopu in razpisu predčasnih volitev. Še več, shode, ki jih krasi običajna ikonografija protestov slovenske politične desnice, javno promovirajo vidni predstavniki SDS. Tudi na družbenih omrežjih iniciativa širi izjave politikov SDS in protivladne prispevke različnih portalov, povezanih s SDS.
Je možno spregledati strankarske povezave?
A dejstvo je, da slovenski upokojenci res vedno težje shajajo. Zato bi bile lahko zahteve iniciative po dostojnih pokojninah za marsikoga prepričljive. Ob besedah, ki jih izreka Rupar, bi lahko marsikdo zastrigel z ušesi - takojšnje povečanje vseh pokojnin pod 1000 evrov za 20 odstotkov, 750 evrov najnižje mesečne pokojnine in usklajevanje pokojnin z inflacijo najmanj vsaka dva meseca. V gibanju bi pravico do 13. pokojnine in letnega dodatka v višini ene pokojnine vpisali celo v ustavo.
Bi lahko vnovič vzniknila upokojenska stranka, ki bi zapolnila nastalo praznino?
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki jo vodi Janez Sušnik, so že pred prvim shodom zahteve iniciative označili za naivne in populistične. "Pravzaprav, če karikiramo, zahtevajo, da nekdo, ki danes prejema plačo 800 evrov in bo jutri odšel v zasluženi pokoj, prejme naslednji mesec kot svež upokojenec vsaj 1000 evrov pokojnine," so že pred prvim protestom navedli v izjavi, v kateri so sicer zapisali tudi, da so slovenski upokojenci zaradi še vedno veljavne zakonodaje prikrajšani za marsikatero ugodnost. A izjave Ruparjeve iniciative po njihovem mnenju rušijo pokojninski sistem: "In na krilih z medom namazanih besed obljubljajo eno od načel dialektičnega materializma - vsem enako!" Sami so se od zahtev iniciative distancirali: "Ker zaznavamo, da gre pri tem shodu za osebni interes posameznikov, večina njih niti ni upokojena, da opozorijo nase in si tako v soju televizijskih kamer odrežejo košček medijske pozornosti, kakršne so bili deležni nekoč."
Sušnik: "Mi na ceste ne bomo hodili"
Glede možnosti iniciative, da bi s svojimi nastopi prepričali tudi širše skupine upokojencev, Sušnik pravi: "Ljudje različno verjamejo tej skupini. Nekateri imajo odklonilno stališče, drugi pa sprašujejo, ali se jim bo ZDUS pridružil, tako da je težko oceniti, kako uspešni bodo. Menim, da imajo predvsem previsoke zahteve. Če bi bile njihove zahteve izvedljive v okviru veljavne zakonodaje, ali bi bile malo višje od tega, bi verjetno še marsikoga pritegnili. A sami predlagajo neke uravnilovke, da bi veljalo za vse enako, to pa ne gre."
Izkoriščanje stiske
Po februarskih podatkih statističnega urada je lani prag tveganja revščine za samsko osebo znašal 827 evrov na mesec oziroma je bil 56 evrov višji kot leta 2021 (771 evrov). Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 252.000 prebivalcev Slovenije. Po zadnjih podatkih ZPIZ-a je bilo v Sloveniji februarja 630.457 upokojencev. Zagotovljena pokojnina za 40 let dela je bila 687,75 evra, torej pod pragom revščine. Prav tako pod pragom revščine je tudi najnižja invalidska pokojnina, ki znaša 431 evrov. Sicer pa je pokojnino, nižjo od 800 evrov, prejelo 172.754 upokojencev (50,7 odstotka). Pokojnino, nižjo od 900 evrov, pa 221.353 upokojencev (61,7 odstotka). (tm)
Na terenu med svojimi člani, pravi, sicer večinoma vseeno zaznavajo odklonilno stališče do zahtev iniciative in tega, da bi se sami kakorkoli ukvarjali s tem gibanjem. "Mi nadaljujemo svojo pot in skušamo za zeleno mizo uspeti s tistim, kar je svet ZPIZ-a sprejel, gre za izredno usklajevanje glede na inflacijo in draginjo. Mi na ceste ne bomo hodili, lahko pa oni to nadaljujejo, če bodo uspešni, a to je njihova stvar. Jaz kot predsednik ZDUS-a pa zagovarjam stališče upravnega odbora ZDUS-a."
Ostali bodo znotraj baze SDS, a ta je zelo velika
Profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Igor Lukšič meni, da gibanje nima potenciala, da bi nagovorilo širše množice. "Že v začetku je bilo jasno, da je odnos med SDS in Ruparjem preveč instrumentaliziran. Tega ne znajo in niti nočejo skrivati, zato bo gibanje ostalo pri svoji začetni bazi."
Že v začetku je bilo jasno, da je odnos med SDS in Ruparjem preveč instrumentaliziran
Politični analitik Andraž Zorko pa izpostavlja, da je upokojenskih volivcev v Sloveniji toliko, da bi lahko imela čisto vsaka stranka svoj vrtiček v tem polju: "Na prvi pogled se zdi, da imajo neko širšo podporo, ker jih je veliko prišlo na shod. Po drugi strani pa na vsak shod, ki ga organizira SDS preko katerega od svojih kanalov, pride približno enaka množica ljudi. S tem, ko je ta organizacija strankarsko obarvana, je takoj omejena. Sicer imamo primer Anžeta Logarja, ki mu je na predsedniških volitvah uspelo poseči izven te baze, vendar gre pri tem za specifičen primer drugega kroga volitev, v katerem se spopadeta še samo dva kandidata in ni odtekanja glasov v tretjo stran." Gibanje Glas upokojencev ima po Zorkovem mnenju premočen strankarski predznak, da bi lahko imelo domet zunaj običajne podpore strankarske baze SDS: "Ki pa je zelo velika. To je še edina stranka v Sloveniji, ki ima širšo in zvesto volilno bazo."
Od desetih odstotkov do izpada
Upokojenci v Sloveniji predstavljajo velik delež prebivalstva, zato so, razumljivo, zanimivi tudi za politične stranke, ki v tem delu populacije vidijo možnosti za pridobivanje volilnih glasov. To je v preteklosti relativno uspešno izkoristila Demokratična stranka upokojencev Slovenije (Desus), ki je bila kot zagovornica specifične interesne skupine unikum ne le v Sloveniji, temveč tudi širše. Desus je pomembno krojil slovensko parlamentarno politiko in je bil član več vlad, tako levih kot desnih, dokler niso pod vodstvom Aleksandre Pivec stranke začele najedati notranje razprtije, ki so naposled privedle do njenega zatona. Stranka, za katero je na vrhuncu njene moči leta 2014, ko jo je vodil "večni minister" Karl Erjavec, glasovalo več kot deset odstotkov volivcev, jih je na lanskih državnozborskih volitvah prepričala še zgolj 0,66 odstotka.
V prejšnjem mandatu so šibkost Desusa zaznali v Stranki Alenke Bratušek (SAB), razpadajoči upokojenski stranki so celo prevzeli nekaj lokalnih odborov in nezanemarljivo število članstva. A se je življenjska pot SAB prav tako končala na lanskih volitvah, po katerih se je stopila z Gibanjem Svoboda Roberta Goloba, v katerem so pred kratkim ustanovili lastno seniorsko organizacijo.
Koliko je res prostora za novo upokojensko stranko
Pri tem se odpira vprašanje, ali bi lahko vnovič vzniknila upokojenska stranka, ki bi zapolnila nastalo praznino. "Možnosti so, vendar je velika verjetnost, da sredinski oziroma liberalni politični pol mimo Goloba ne bo mogel postaviti morebitnega novega liderja te skupine," meni Lukšič, ki še doda, da je Desusu uspevalo ustvarjati vtis, da je pri svojem delovanju neodvisen od katerekoli politične opcije, a sam dvomi, da bomo kmalu spet dobili tovrstno politično stranko, ki bi na ta način uspešno nagovarjala točno določeno interesno skupino: "Vprašanje, če še sploh kdaj."
Sušnik meni, da je poskus gibanja Glas upokojencev namenjen ravno temu - ustanovitvi nove desne upokojenske stranke. "Nastal je nek vakuum, saj upokojenci nismo več zastopani v državnem zboru na način, da bi nas nekdo tam eksplicitno zagovarjal."
Po Zorkovem mnenju pa je pravi trenutek za ustanovitev tovrstne stranke že minil: "Desus je zaznamoval neko obdobje. Tisti, ki so na koncu volili to stranko, so bili bolj levo kot desno usmerjeni. Vmes je bil sicer Desus stranka upokojencev, ki je zbrala tako levo kot desno orientirane upokojence. A to je bilo še v času Karla Erjavca, ko je bil Desus tudi v desni vladi. Tisti, ki so pa to stranko podpirali na koncu, in tisti, ki so se spogledovali s Stranko Alenke Bratušek, so svetovnonazorsko danes nekje okoli Gibanja Svoboda ali Socialnih demokratov, morda celo Levice. Tako da glede tega ne vidim nekega pravega potenciala, da bi nekdo začel iz nič graditi nekaj novega."
Pavel Rupar
Nekdanji poslanec in župan Tržiča. Najbolj znan po žaljivih izjavah na račun političark. Leta 2005 je med obravnavo zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ko je bil še poslanec stranke SDS, za kolegici Majdo Širca (LDS) in Majdo Potrata (SD) dejal, da bi zaradi njunih izjav “odredil obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta”. Podobno je storil lani, ko je na facebooku objavil fotografije predsednice SD Tanje Fajon s soočenja predsednikov političnih strank na Pop TV in zraven pripisal: “Morda pa ta tudi čaka na pregled mednožja!? Očitno ima zelo razgreto sceno po vseh teh letih.” Sicer pa je bil vpleten v več afer, povezanih z zlorabo položaja, oškodovanja občinskega proračuna in obrekovanja. V več primerih je bil obsojen na pogojno kazen in vračilo protipravno pridobljenega premoženja. Avgusta 2013 je izstopil iz stranke SDS, zakaj, ni nikoli javno razkril. Konec leta 2013 je postal član SLS. Leta 2018 se je vrnil v politiko in na lokalnih volitvah kot neodvisni kandidat kandidiral za župana Tržiča in izgubil. Po letih (politične) odsotnosti se je v državno politiko poskušal vrniti kot kandidat Združene desnice, a je volilna komisija kandidatno listo zavrnila zaradi neupoštevanja spolne kvote. (rok)
