
V Halozah so nekoč živele močne vinogradniške kmetije na njihovem vzhodnem delu in živinorejske, ki so premogle tudi veliko gozdov, na zahodnem. Današnja struktura kmetij na gričevnatem svetu z velikimi strminami priča predvsem o veliki razdrobljenosti lastništva in majhni povprečni velikosti, le okoli 4,5 hektarja. Naravni pogoji kmetovanja ne omogočajo, da bi lahko kmetije z osnovno proizvodnjo dosegle prihodke, ki bi prebivalcem omogočali preživetje zgolj od kmetijstva.
Strokovnjaki: Nujno spremeniti pristop
Peter Pribožič, vodja svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju, pravi, da je glede na opisano strukturo kmetij iskanje rešitev za njihovo preživetje velik izziv: "Zagotovo je nujno spremeniti pristop in uvesti nove ukrepe kmetijske politike, če želimo v teh pogojih še ohraniti obdelane površine in s tem poseljenost. Pogoji obdelave so bistveno težji že zaradi razgibanosti in velikega nagiba površin. Skrbeti nas mora podatek o površinah v zaraščanju in o velikem delu nekdaj kmetijskih površin, kjer že prevladujejo drevesa in grmičevje."

Treba je graditi na prepoznavnosti dobrot, na oblikovanju blagovne znamke, ki potrošnika nagovarja za nakup izdelkov, ki pridejo iz Haloz

Kmetje: Preveč omejitev
Največjo haloško kmetijo, usmerjeno v prirejo mleka in mesa, vodi prevzemnica Ida Vindiš Belšak. Kot težave kmetovanja omenja predvsem prepoved oranja ali spreminjanja namena trajnih travnikov na območju Nature 2000: "V to varovano območje je zajeta večina Haloz. Ker za njive ne smemo več uporabljati zemljišč, na katerih je bilo v določenem trenutku (januarja 2015) evidentirano trajno travinje, je to dodatna in velika omejitev za kmetovanje na območju, kjer je sicer zelo malo površin, primernih za njivsko rabo. Poleg pridelave poljščin sta na teh območjih za povrh prepovedana tudi vzpostavitev trajnih nasadov in pozidava. Zato ta omejitvena prepoved pri nas pomeni onemogočanje razvoja kmetij."

Favoriziranje ravninskih kmetij
Krivično je zastavljena tudi podpora za nakup kmetijske mehanizacije, opozarja Vindiš Belšakova: "Pri podporah je denimo za nakup gorskega traktorja priznana vrednost nižja kot za standardni traktor primerljive moči. Največ 27 tisoč evrov znaša za univerzalni gorski traktor z možnostjo sofinanciranja do polovice. Profesionalni gorski traktorji s primerno močjo denimo stanejo vsaj štirikrat več!"
Sogovornica si želi, da bi slovenska kmetijska politika razumela, kako je pri podporah nasploh bolj smiselno rejo govedi in drobnice spodbujati predvsem na hribovitih območjih, ki so primerna zgolj za to. Le tako bi bilo mogoče območja, ki predstavljajo dve tretjini slovenskega podeželja, ohraniti obdelana in poseljena: "Zagotovo je živinoreja manj primerna denimo na ravninskih delih, kjer je obdelovanje precej lažje in bi se morali bolj usmeriti v poljedelstvo in zelenjadarstvo." A na različnih razpisih za naložbe točkovanje preko upoštevanja ekonomskega učinka kmetije že leta favorizira ravninske kmetije, ki imajo odlične naravne danosti, zato so hribovske kmetije takoj v slabšem položaju. Kar zadeva program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 je velika napaka, da je kot problemsko območje, deležno prednostne obravnave in dodatnih podpor, opredeljeno območje na ravni občin, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo nagibe, ki so glede na površino kmetijskega posestva po zbirni vlogi iz leta 2015, več kot 20 odstotkov nad povprečjem v Sloveniji.

Pri razpisih se že leta favorizira ravninske kmetije, ki imajo odlične naravne danosti, zato so hribovske kmetije takoj v slabšem položaju

Kmetijstvo v Halozah
Na območju haloških občin je bilo, sodeč po podatkih iz vlog za neposredna plačila v kmetijstvu (subvencije), lani 32.511 hektarjev kmetijskih površin. Če izvzamemo ravninski del občin, ki so deloma na območju Haloz in deloma na območju Dravskega polja, je na strmejšem gričevnatem območju tod kar 88 odstotkov vseh kmetijskih površin. Od tega je slaba polovica njivskih površin, 833 hektarjev je vinogradov, 22 hektarjev intenzivnih sadovnjakov in 863 hektarjev ekstenzivnih sadovnjakov ter 6777 hektarjev trajnih travnikov. Posebno pomenljiv je podatek, da se kar 956 hektarjev nekoč kmetijskih zemljišč zarašča in da je dodatno še 1380 hektarjev, na katerih že prevladujejo grmičevje in drevesa, za povrh pa je še skoraj 400 hektarjev zemljišč neobdelanih. Precej so Haloze bogate z gozdovi, ki jih je nekaj čez 14 tisoč hektarjev.
Na območju haloških občin je lani vloge za neposredna plačila oddalo 1256 kmetijskih gospodarstev. Samo za vinograde je oddalo vloge 842 gospodarstev za skupno 538 hektarjev površin oziroma povprečno velikost vinograda 0,64 hektarja. Največja povprečna velikost kmetij je v Majšperku in znaša 8,56 hektarja, največ kmetijskih gospodarstev je iz videmske občine, kjer je povprečna velikost 6,27 hektarja.
Kmetij, velikih do dva hektarja, je na haloškem območju 241, njihova povprečna velikost je 1,49 hektarja. Te kmetije imajo povprečno le 0,18 hektarja vinogradov. Gre za gospodarstva, ki se s kmetijstvom ukvarjajo bolj za lastne potrebe, le del presežkov prodajo na lokalnem trgu. Pri kmetijah, ki imajo od 2 do 5 hektarja, je povprečna velikost 3,36 hektarja. Kmetij s 5 hektarji in več je le 472. Skupno obdelujejo 5547 hektarjev površin, njihova povprečna velikost je 11,75 hektarja. Kmetije se večinoma ukvarjajo z govedorejo, torej prirejo mleka in mesa, na drugem mestu je tradicionalna haloška panoga vinogradništvo. Od 1256 kmetijskih gospodarstev se jih z živinorejo ukvarja slaba polovica.
Te kmetije skupno redijo 6381 glav velike živine oziroma v povprečju 6,27 glave živine na kmetijo, v kar so zajeti govedo, drobnica, prašiči, konji in perutnina.
Majhne kmetije izginjajo
Interese haloških najmanjših kmetij, velikih do pet hektarjev, že nekaj let zastopa Franc Cep, predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij. Tako kot naša sogovornika poudarja, da je za tako majhne kmetije nujno treba najti rešitve: "Vsi dosedanji ukrepi kmetijske politike so male kmete, ki lahko preživijo le, če so ob tem še v službah, nekako zgrešili. Prenizke so spodbude za rejo živine, razpisi za pomoč pri vlaganjih v opremo ne omogočajo nakupa denimo gorske kosilnice. To pomeni, da bomo na naših kmetijah še naprej kosili z rabljenimi kosilnicami in bomo pri tem tudi manj varni. Druga možnost je, da bomo košnjo in ročno spravilo s strmin prisiljeni opustiti."
