(INTERVJU) Milan M. Cvikl: Sedanjo vlado kritiziram, ker je na široko odprla javnofinančne škarje

Vlade članic EU, tudi slovenska, Evropski komisiji v Bruselj v teh dneh pošiljajo svoje nacionalne programe za okrevanje in odpornost. Bili ste član Evropskega računskega sodišča. Kateri so po vaši oceni ključni elementi, ki bodo vplivali na to, da bo posamezna država članica pri črpanju in porabi denarja za okrevanje uspešna ali ne?

"Na Evropskem računskem sodišču smo se velikokrat ukvarjali z enim od ključnih vprašanj pri ocenjevanju razvojnih programov. To je, ali je določen ukrep, program, projekt mogoče izvesti brez državne intervencije ali ne. Zdaj, ko smo v novem postpandemičnem obdobju, ki ga označujejo tri krize - gospodarska, podnebna in zdravstvena -, je nedvomno potrebna državna intervencija. Potrebna je načeloma tudi zato, ker je po 30, 40 letih popolnoma dereguliranega kapitalizma en odstotek najbogatejših skrbel predvsem za lastne interese, zanemaril pa je druge, izčrpal srednji razred, povečal neenakosti in pozabil na povpraševanje, gonilo keynesijanske ekonomske teorije. Po ekonomski teoriji je dodana vrednost ustvarjena na trgu samo, ko je produkt prodan. Evropski odgovor na krizo je pravzaprav dogovor o novih družbenih razmerjih, v katerih mora država skupaj z domačimi fiskalnimi viri, predvsem pa z evropskimi in domačimi nepovratnimi in povratnimi sredstvi spodbuditi razvoj tistih produktivnih sredstev, ki jih ima in ji lahko omogočijo uresničitev lastnih vizij."

Kakšna je vizija Slovenije oziroma bi po mnenju socialnih demokratov morala biti?

"Socialni demokrati želimo, da Slovenija pride med deset najboljših držav sveta. Za to je po mojem mnenju treba prenesti ključne elemente kohezivnega skandinavskega modela, dvigniti produktivnost na raven Nemčije in Avstrije in ostati na sončni strani Alp. To pomeni biti na tromeji v stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta ter izkoristiti našo enkratno geostrateško pozicijo. Nadaljevati je treba uspešno izvozno utemeljeno gospodarsko zgodbo Slovenije kot odprtega gospodarstva. Socialna kohezivnost je drugi pomemben element, ki ga dodajamo k naporom za dvigovanje dodane vrednosti, konkurenčnosti, ki ne temelji na nizki ceni delovne sile, temveč na razvojni, raziskovalni, inovacijski komponenti naših produktov in storitev.

Vendar ne morete izkoristiti vseh potencialov ljudi, če ni mogoče zagotoviti ali ohranjati socialnega napredovanja. Če sem jaz lahko kot sin rudarja nekaj deset let po tem, ko sem šel čez kakovostno predšolsko vzgojo, kakovostno osnovno, srednje in visoko šolstvo, ki mi je bilo polno dostopno, postal ekonomist v Svetovni banki, verjamem, da je treba na enak način omogočiti razvojni potencial vsem posameznikom. To je mogoče zagotavljati z ohranjanjem in krepitvijo javnih storitev predšolske vzgoje, izobraževanja, podjetnikom, gospodarstvenikom pa omogočiti učinkovito družbeno okolje, da lahko uresničijo svoje razvojne zgodbe."

To je lahko reči, v resnici pa Slovenija že leta nima razvojne strategije, na kar med drugimi opozarja profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak. To ni problem ene vlade, ampak več vlad v zadnjih letih, tudi tistih, v katerih so sodelovali socialni demokrati, eno je vaš takratni predsednik Borut Pahor tudi vodil?

"Moja ocena je naslednja: leta 1996 smo sklenili politični dogovor, da je temeljni cilj Slovenije vstop v EU in evroatlantske povezave. Ob relativno pametno vodeni vladni politiki s predsednikom vlade Janezom Drnovškom kot kapetanom, ki je znal postavljati člane ekipe na prava mesta, smo ta cilj do leta 2004 dosegli praktično z eno vladno ekipo. Del teh ekip sem bil tudi sam.

Po letu 2004 smo izgubili fokus. Ne bi rad veliko govoril o zadnjih 17 letih, imeli smo sedem vlad, zelo različne vlade, trikrat pod vodstvom Janeza Janše, enkrat jo je vodil Borut Pahor, potem so prišli novi obrazi Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec. Značilnost teh vlad je bila, da niso več imele fokusa, ker ga je tudi politika v Sloveniji na neki način izgubila. Dobro se spomnim, kako smo leta 2004 pripravili strategijo razvoja Slovenije do leta 2013 in ta se je začela uresničevati, potem pa je prva vlada Janeza Janše z eno od prvih zakonodajnih sprememb uničila podlage za samostojno in strokovno delo vladnih in državnih uradnikov, nato so sedemkrat zapored sledile menjave ljudi ne le na prvi in drugi, temveč tretji in četrti ravni ministrstev in javnih institucij, da ne govorim o spremembah nadzornih svetov in uprav v gospodarskih družbah v lasti Republike Slovenije. Tako smo poleg političnega fokusa izgubili tudi strokovnega. Zaradi tega padamo iz krize v krizo."

Potem ko je leta 2008 izbruhnila finančna kriza, ste socialni demokrati bili v vladi, vaš predsednik Borut Pahor je bil predsednik vlade …

"Pahorjeva vlada se ni pravilno lotila izzivov finančne krize. Verjetno tako zaradi notranjih kot zunanjih razlogov. Še premalo časa je preteklo, da bi govorili o podrobnih notranjih razlogih, a diskrepanca med razmišljanji ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ministra za finance Franceta Križaniča in podpredsednika vlade Mitje Gasparija je bila prevelika, da bi predsednik vlade to uspel uravnavati. Še močnejši, zunanji vzroki pa so bili, da je takrat tudi EU imela napačen recept za reševanje finančne krize. Tudi zaradi omejitev iz maastrichtskega sporazuma ni imela fiskalnih kapacitet in je trajalo, to smo na Evropskem računskem sodišču kar nekaj časa analizirali, najprej štiri leta do izjave predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija 'naredili bomo vse, kar je potrebno' za ohranitev evra. Potem je minilo še nekaj časa do prvih elementov bančne unije, kar je omogočilo oblikovanje bančno-finančnih vzvodov za izhod iz finančne krize. Temu je sledila migracijska kriza, v katero je padla Cerarjeva vlada. Tista vlada je oblikovala neko vizijo razvoja Slovenije do leta 2030, vendar brez potrebnih strateških in taktičnih vzvodov, njena prva skrb je bila zmanjšati javnofinančni dolg zaradi evropskih fiskalnih omejitev. Sledila je kratka doba Šarčeve vlade, zdaj smo pri tretji Janševi vladi …"

… in koronski krizi …

"… in k sreči imamo sedaj pozitivne zunanje dejavnike. To je ustrezen evropski odziv, ki prvič po skoraj 30 letih od maastrichtskega sporazuma gradi potrebne elemente fiskalne unije. EU na začetku ni bila postavljena kot optimalno denarno območje, sedaj ima skupno denarno politiko in EU pridobiva resno skupno fiskalno politiko. Ta skupna fiskalna politika ima skupni cilj. Ta je zagotoviti okrevanje in tudi odpornost gospodarstev, kar ni mogoče brez povečanja povpraševanja, za mala in odprta gospodarstva, kot je slovensko, je ključno zunanje povpraševanja v državah naših izvoznih partneric, znotraj in zunaj EU."

Podlaga za to so nacionalni načrti za okrevanje držav članic. Do načrta, ki ga je v Bruselj poslala vlada Janeza Janše, ste socialni demokrati zelo kritični?

"Zdaj imamo zunanje pogoje, nimamo pa notranjega soglasja, niti vlade, ki bi bila, kot smo videli, v desetih mesecih sposobna skupaj z gospodarstvom, raziskovalno stroko, znanostjo, z občinami pripraviti razvojne programe za črpanje vseh 5,2 milijarde evrov, ki jih ima Slovenija do konca leta 2026 na voljo v evropskem skladu za okrevanje. Ta vlada med svojimi nazadnjaškimi in iliberalnimi idejami ni bila sposobno odpreti razprave in najti družbi potrebnega soglasja o razvojni viziji in novi paradigmi razvoja."

Kot opozicija ste pripravili alternativni načrt. Kaj predlagate?

"Na temelju resnega nekajmesečnega dela in s pogovori z vrsto deležnikov smo mi 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev multiplicirali in pripravili za 15 milijard evrov programov predvsem na štirih ključnih področjih. Prvo je podpora dvigu dodane vrednosti s krepitvijo raziskovalnega, razvojnega, inovacijskega okolja v obsegu skoraj dveh milijard evrov. Na tem temelju smo v državni zbor vložili nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki sprošča razvojni potencial, omogoča večjo kakovost in učinkovitejši prenos znanja in povezovanja z gospodarstvom.

Drugo področje je zagotovitev in spodbujanje okoljskega, zelenega in digitalnega preboja z deset milijard evrov velikim obsegom programov in projektov. Na tem področju smo samo za en program predvideli približno 50 milijonov evrov ugodnih sredstev, ki jih potrebujejo slovenski telekomunikacijski izvajalci, da bi z optičnimi kabli pokrili vse sive cone, da bi lahko celotna Slovenija prešla na tehnologijo 5G. Vlada pa je v načrtu za okrevanje za digitalizacijo za vse potrebe gospodarstvo predvidela 50 milijonov evrov, razliko pa je namenila za nekatere ministrske projekte, ki bi se morali financirati pretežno iz državnega proračuna. Mi smo na primer za uveljavitev trajnostnega prometa, za naložbe v prenovo železniške infrastrukture predvideli skoraj štiri milijarde vreden program, vlada pa desetkrat manj. To bi bilo smešno, če ni bi bilo res, dejansko pa je žalostno, ker Slovenija izgublja razvojne priložnosti.

Tretje področje je okrepitev zdravstvenega sistema, ki vključuje sredstva iz nacionalnega načrta za okrevanje, dodatna kohezijska sredstva React-EU in sredstva večletnega finančnega okvira 2021-2027 ter ustrezne prilagoditve v državnem proračunu oziroma zdravstveni blagajni. To vključuje resen razmislek o nujnosti spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, katerega sredstva v najtežjem času za zdravje ljudi ostajajo neizkoriščena. Predvidevamo kratkoročne, reformne in srednjeročne ukrepe, reforme in programe s konkretnimi projekti v višini okoli 1,5 milijarde evrov.

Na temelju povečane dodane vrednosti, ustvarjene v prvem in drugem stebru, je mogoče na četrtem področju ohranjati in krepiti družbeno solidarnost z dokončno vzpostavitvijo dolgotrajne oskrbe, okrepitvijo pokojninskega sistema, zagotavljanjem socialne varnosti in hkrati dopolnitvijo elementov nepremičninskega trga za gradnjo javnih najemnih stanovanj in študentskih domov, vključno s stalnim proračunskim virom. Obseg je načrtovan v višini okoli 1,5 milijarde evrov.

V okviru vseh področij smo predvideli tudi krepitev univerz, krepitev družbe znanja, dograditev NUK 2, podporo gospodarstva za internacionalizacijo za krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, pametno specializacijo in industrijski prehod, kakor tudi obnovo in dograditev kulturnih institucij - skratka vsega, kar poganja ustvarjalnost in razvoj. Mi smo svoj 15-milijardni načrt tudi finančno zaprli z načrtovanjem vseh nepovratnih in povratnih sredstev EU, ki jih ima Slovenija na voljo v okviru Sklada za okrevanje in odpornost, kohezijskih sredstev iz večletnega finančnega okvira 2021-27, prilagoditev v državnem proračunu v letnem obsegu 300 milijonov evrov in pomembnimi lastnimi sredstvi nosilcev naložb, kar se lahko financira z razpoložljivimi povratnimi sredstvi iz EU, domačimi in tujimi finančnimi institucijami, vključno z Evropsko investicijsko banko (EIB) in EBRD. Ob tem pa Janševa vlada ni bila sposobna pripraviti projektov za 3 milijarde evrov povratnih sredstev, ki se jim (začasno) odreka."

Zakaj?

"Moja ocena je, da želi do volitev zgolj razdeliti nepovratna sredstva, ni pa se potrudila, da bi v odprtem dialogu, podobno, kot so to naredili Italijani, Grki, Nemci, Španci in še kdo, skupaj z gospodarstvom oblikovala razvojne projekte. Gospodarstvo za razvoj vedno potrebuje kombinacijo nepovratnih in povratnih sredstev. Sedanja vlada očitno namerava samo deliti nepovratna sredstva, ki gredo, ko se enkrat porabijo, v nepovrat. Na Evropskem računskem sodišču smo velikokrat ugotavljali, da nimate trajnega razvoja, če dodelite nepovratna sredstva, pa niste jasno določili pričakovanih, merljivih ciljev, in 'darila' ne kombinirate z lastnimi sredstvi in izposojenimi povratnimi sredstvi. V tem smislu je nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Janševe vlade zame veliko razočaranje."

Črpanje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost je mogoče do konca leta 2026. Pri nas so prihodnje leto redne volitve. Kako daleč je razprava o vašem predlogu, da bi v okviru morebitne nove vlade lahko naredili tisto, kar zdaj ni bilo narejeno, pa bi po vašem mnenju moralo biti?

"Socialni demokrati smo oktobra lani na kongresu v Ljubljani predstavili socialnodemokratski naložbeni načrt za razvojno desetletje v višini 35-40 milijard evrov. Ta je bil podlaga za zelo resne razprave med štirimi strankami koalicije KUL, ki jo sam raje imenujem napredna razvojna koalicija, za obdobje do konca leta 2027. Verjamem, da je na neki način čas, da podobno, kot smo sredi 90. let prejšnjega stoletja našli soglasje skoraj dveh tretjin političnih strank, lahko pripravimo nov koalicijski dogovor in predloge zakonskih rešitev in organizacijskih rešitev za učinkovitejše državno in javno upravljanje. Če imate to pripravljeno, lahko takoj po volitvah oblikujete ustrezno koalicijsko pogodbo in vlada takoj na začetku mandata lahko vlaga v državni zbor ustrezne predloge ter se ustrezneje organizira za upravljanje razvojnega preboja."

Kako so v pogovore o vašem naložbenem načrtu vključeni civilna družba, sindikati, gospodarstvo?

"Imamo veliko pogovorov. Osebno verjamem, da brez resne razprave treh ključnih partnerjev, delojemalcev, delodajalcev in napredne razvojno usmerjene vlade, ki ve, da je samo v konsenzu med temi partnerji mogoče najti novi dogovor, Slovenija ne more iti naprej."

Pokojninsko reformo Pahorjeve vlade so zrušili sindikati, ki naj bi bili zavezniki levih vlad?

"Podrobno sem prebral, kaj sta letos ob prvem maju povedala sedanja predsednica Lidija Jerkič in tudi prejšnji predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Mislim, da govorimo vsi o istem. Svet se je spremenil. V postpandemiji bo šlo za deglobalizacijo. Digitalizacija je naredila resne korake naprej. Prihodnost dela je eno od ključnih vprašanj. Vprašati se moramo, od česa bodo živele nove generacije, kot je v enem od zadnjih intervjujev dejal pokojni Janez Kocjančič. Gre za vprašanje, kaj bomo delali. Ta pogovor je pogovor o razvoju. Če smo obsojeni na robote, se je treba pogovoriti, kako bomo robote obdavčili. Če bo država z razvojnimi sredstvi, davčnimi odpustki spodbujala podjetja, da bodo namesto zaposlenih imela robote, bo treba resno razmisliti, kako obdavčujemo delo, kako obdavčujemo kapital, kako obdavčujemo najvišje sloje in kako obdavčujemo srednji sloj …"

… ki izginja …

"Mi ga moramo okrepiti, če hočemo povečati domače in tuje povpraševanje. To je temeljno vprašanje kapitalizma. En odstotek ali 0,1 odstotka najbogatejših ne more obstati brez preostalih 99 odstotkov oziroma 99,9 odstotka. Zaradi tega kapitalizem pada iz krize v krizo. Ne verjamem, da bomo v doglednem času ukinili kapitalizem. Nisem pa za deregulirani kapitalizem, sem za kombinacijo keynesianizma in reguliranega trga, še posebno monopolov. Zato je pogovor na ekonomsko-socialnem svetu temelj vsega. Rečem lahko, da imajo v državah, kjer obstaja socialni dialog, stabilnost. Luksemburg ima poleg socialnega dialoga še en pomemben cilj. Število prebivalcev želi povečati s 500 tisoč na milijon. Slovenija bi morala imeti podobno razvojno strategijo: brain gain – vnos možganov, ne brain drain – beg možganov. To pomeni, da je treba zagotoviti, da je Slovenija prostor, kjer je atraktivno bivati, delati in živeti. Slovenija potrebuje tako dodatno delovno silo kot ljudi, ki bodo prispevali v njeno davčno, socialno blagajno. V medgeneracijski solidarnosti je ključ, da dolgoročno preživiš."

Kakšni pa so vaši pogovori z nevladnimi organizacijami?

"Veliko elementov našega programa izhaja prav iz njihovih predlogov. Bodo pa tudi tukaj težke razprave. Če hočemo preprečiti energetsko revščino, zagotoviti, da Slovenija ne bo pretirano odvisna od uvoza energije, bomo morali sprejeti tudi nekatere težke odločitve tako glede TEŠ kot elementov alternativnih virov energije."

Kaj pa jedrska energija?

"Tudi glede jedrske energije. Pri tem je temeljno vprašanje, kdo nosi tveganje. Ali je to investitor, ki prinese tehnologijo in tudi goriva, ali država oziroma podjetja v njeni lasti. O tem je treba imeti zelo resno razpravo, da se ne ponovi zgodba s TEŠ 6. Tudi pri jedrski elektrarni cena lahko postane zelo resno vprašanje, predvsem, koliko je kapitala in po kateri ceni je uporabljen za dograditev. Kot generalni sekretar Pahorjeve vlade sem s polno zavestjo podpiral zaključek izgradnje TEŠ 6, seveda z ustreznim nadzorom, ker bi sicer februarja 2013, 2014, 2015 bili kar nekajkrat v mrkih. Ko vetra ni, sonca ni, ko so vodostaji rek nizki, ker se sneg še ni začel topiti, ko je mrzlo, takrat energijo potrebujejo vsi. Trditi, da je vse mogoče reševati s solarnimi paneli na lastnih hišah, brez investicije v drago pametno omrežje, in z vetrnimi elektrarnami, ki jih mi niti ne moremo postaviti, ni realno."

Koronska kriza je pokazala, kako pomembno je dobro javno zdravstvo. Direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak je pred nedavnim rekla, da imamo v Sloveniji sistem, ki je skrotovičen. Nekaj dodatnih milijard evrov za skrajševanje čakalnih vrst ni rešitev. Kaj predlagate vi?

"Osebno imam s tem kar nekaj izkušenj v Svetovni banki, ko smo delali prilagoditve po posameznih državah. V Sloveniji smo zadnjo reformo v zdravstvu naredili pred 20 leti. Izvedli smo jo s pomočjo Svetovne banke, kjer je bila ideja, ki ni bila v polni meri uresničena, da je treba okrepiti dve ključni funkciji. Na eni strani strateško in regulativno, tudi lastniško funkcijo ministrstva za zdravje in na drugi strani nabavno in nadzorno funkcijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot plačnika zdravstvenih storitev. Ministri za zdravje so se prehitro menjavali, da bi bili sposobni razumeti, kaj je bil namen krepitve teh dveh funkcij.

Nagibam se k idejam o oblikovanju tako imenovanega močnega kupca, ki vključuje tudi vse, ki so danes nosilci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To je pomembno, ker se je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v krizi pokazalo kot zavarovanje, ki ni sposobno zbranih sredstev ponuditi za izvedbo zdravstvenih storitev. V letu 2019 in 2020 imajo zdravstvene zavarovalnice velike dobičke, medtem ko ljudje ostajajo brez nujnih zdravstvenih storitev. Po mojem mnenju imamo v slovenskem zdravstvu temeljni problem na izvedbeni strani v tako imenovanem dualizmu. Imamo javne zdravstvene zavode in imamo koncesionarje, ki v osnovi nimajo lastnega zdravstvenega osebja. Če poenostavim, načeloma nimam problema, da gredo zdravniki iz plačnega sistema za javne uslužbence, vendar potem ni več dualizma, potem je treba v javnem zdravstvenem sistemu, kot to velja v svetu v normalnih službah, zagotoviti polno prisotnost, imeti dopoldanske in popoldanske operacije, imeti zagotovljene vse storitve. Tisti, ki so koncesionarji, pa morajo vzpostaviti ustrezne pogoje, ki so lahko na neki način vodilo v financiranju, določanju cen in s tem pritisk za javne zdravstvene zavode. V zdravstvu se z ekonomijo, s poslovnim vodenjem zdravstvenih ustanov ukvarjajo zdravniki. Eden od bivših ministrov za zdravje je že pred leti predlagal, da javni zavodi potrebujejo strokovne direktorje, finančni direktorji skupaj z nabavnimi službami pa naj bodo na primer na območnih enotah ZZZS, ki je kupec. To je resna pretvorba zdravstvenega sistema. O tem se je treba pogovoriti, preden bomo dali v zdravstvo nekaj 100 milijonov evrov dodatnega evropskega in državnega denarja."

Vse večja skrb je zadolževanje Slovenije, čeprav mednarodne ustanove na čelu z Evropsko komisijo in Mednarodnim denarnim skladom pravijo, naj vlade prehitro ne ukinejo pomoči gospodarstvu prek protikoronskih ukrepov, ki jih večinoma financirajo z zadolževanjem?

"Sedanjo vlado kritiziram, ker je na široko odprla javnofinančne škarje. V prvih treh mesecih letos so javnofinančni prihodki glede na enako obdobje lani zrasli za okoli 3 odstotke, javnofinančni odhodki pa za 21 odstotkov. Od tega so izdatki za plače višji za 25 odstotkov in izdatki za subvencije za 75 odstotkov. Ob tem je vlada do prejšnje srede ustvarila že za približno 300 milijonov evrov potencialnih davčnih odpustkov – z ukinitvijo reguliranja cen goriv zunaj avtocest državni proračun na leto na račun trošarin izgubi 200 milijonov evrov, z zakonom o ukinitvi davka na luksuzne avtomobile se je vlada odpovedala 28 milijonom evrov davčnih prihodkov na leto, vsaj 90 milijonov evrov manj prihodkov na leto je predvidenih na podlagi učinkov socialne kapice. Samo uvesti socialno kapico z zakonom o debirokratizaciji je milo rečeno kupovanje volilnih glasov 15.000 najbolje plačanih ljudi.

Vlada pa tem 300 milijonom evrov izpada davčnih prihodkov s predlogi davčnih zakonov, sprejetih to sredo, 5. maja, zvečer (potem ko so bili v ponedeljek 3. maja zakoni prvič objavljeni), dodaja še za prek 800 milijonov evrov davčnih odpustkov (s polnim učinkom na letni ravni, doseženim v letu 2025) skozi zmanjševanje obdavčitve kapitala, zniževanje progresije pri dohodnini in s splošno dohodkovno olajšavo, kjer bodo najvišje plačani dobili osemkrat več kot zaposleni. Hkrati vlada napoveduje, da je odpravila problem dolgotrajne oskrbe tako, da se bo šele leta 2025 reševal problem določitve vira za povečano porabo v ta namen okrog 400 milijonov evrov. Skupaj torej Janševa vlada v letošnjih spomladanskih mesecih zgolj pri davkih in načrtu uvedbe dolgotrajne oskrbe sprejema odločitve, ki imajo 1500 milijonov evrov letnih učinkov na nižje prihodke ali višje odhodke. To so ogromne strukturne napake, ker je to 15 odstotkov letnega obsega državnega proračuna.

Dajanje dodatnih davčnih odpustkov, ko imate rast prihodkov po zelo nizki stopnji, hkrati pa ne naredite nič na strani rasti odhodkov, pripelje do tega, da je Slovenija v letu 2020 že povečala javnofinančni dolg za 15 odstotnih točk, kar je 5 odstotnih točk več od povprečja EU. Javni dolg se letos povečuje že krepko preko 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Javnofinančni primanjkljaj je bil lani 8,4 odstotka BDP. Vlada je v programu stabilnosti navedla, da bo v tem letu še višji (8,6 odstotka), ker se je odločila podaljšati protikoronske ukrepe do konca junija. Kot pravi Fiskalni svet, brez upoštevanja novih davčnih zakonov. To bo pomenilo, da bomo imeli v dveh zaporednih letih in v letu 2022, ko načrtuje javnofinančni primanjkljaj 5,7 odstotka BDP, za skoraj četrtino BDP primanjkljaja. Javni dolg države pa se bo s 65 odstotkov BDP, do katerih smo z 80 odstotkov BDP mukoma prišli z ukrepi levosredinskih vlad, naenkrat povišal na 90 odstotkov BDP in več."

Kako odgovarjate vladi, ki pravi, da se Slovenija zdaj lahko zadolžuje po zelo ugodnih pogojih, celo po negativni obrestni meri?

"Res je, da so obrestne mere danes nizke. A ne bo vedno tako. Vlada, ki se hvali s tem, da bo Slovenija danes z odplačilom desetletne obveznice vrne manj, kot je z njo v času zadolžitve dobila, pozablja, da gre za dolg in da bo ta dolg treba vrniti. Če se Slovenija zadolži s 60-letno obveznico, bodo ta dolg odplačevali naši pravnuki. Če hkrati vem, da imamo velike potrebe za okrepitev razvojnih potencialov in starajoče se prebivalstvo, se bojim, da se bomo zaleteli v javnofinančni zid. Odprte javnofinančne škarje in lahkotnost odločanja kažeta na to, da sedanja vlada Slovenijo pelje v pogubo."